Pri žeparjih, ki so se po pandemiji skupaj s turisti vrnili v Ljubljano, gre najpogosteje za državljanke Hrvaške in BiH, pravi policija. Društvo Ključ opozarja, da je siljenje v izvajanje kaznivih dejanj pogosta oblika trgovanja z ljudmi. Pogosto so žrtve ženske in otroci oziroma drugi ranljivi posamezniki.
Kot smo že poročali, policija v primerjavi s prejšnjimi leti letos še ne zaznava večjega števila žeparskih tatvin, a kot je povedal pomočnik načelnice PP Ljubljana – Center Irfan Beganović, so se z vrnitvijo turistov v slovensko prestolnico začeli vnovič pojavljati tudi posamezni primeri.
Kot je pojasnil Beganović, se takšna kazniva dejanja izvajajo v skupini, največkrat pa so storilke ženske. Dodal je še, da te dobro organizirane skupine žepark prihajajo iz nekdanjih držav Jugoslavije in da gre predvsem za državljanke Hrvaške in BiH.
Pogosto so žeparji in berači na ulicah v to prisiljeni. Društvo Ključ, center za boj proti trgovanju z ljudmi, opozarja, da sta siljenje v izvajanje kaznivih dejanj, pa tudi prisilno beračenje, obliki trgovanja z ljudmi. Pri tem gre za izkoriščanje ranljivih posameznikov, ki prihajajo iz revnih in deprivilegiranih okolij, ter za izkoriščanje različnih marginaliziranih družbenih skupin, kot so osebe z romskim etničnim ozadjem. Pogosto so žrtve ženske in otroci.
“Osebe, ki so v izvajanje kaznivih dejanj prisiljene, kaznivih dejanj ne izvajajo zase, ampak pridobljene dobrine, denar izročajo ’šefom’, ki so lahko vse od družinskih članov, vodij skupin, pogosto pa so tudi sami prisotni na lokaciji, kjer se ali tatvine ali beračenja izvajajo in tako izvajajo nadzor,” so zapisali v društvu Ključ. Dodali so, da žrtve ne čutijo, da imajo možnost izbire, saj jim v nasprotnem primeru grozijo in so deležne različnih oblik nasilja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje