Nemški kancler Olaf Scholz je v Berlinu gostil voditelje držav Zahodnega Balkana, Berlinskega procesa pa se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor. V ospredju srečanja so bila vprašanja energetske varnosti, zelene agende in regionalnega sodelovanja, voditelji pa so govorili tudi o drugih aktualnih vprašanjih v regiji. Kancler Scholz je pozval k okrepitvi prizadevanj za integracijo držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala obsežen sveženj pomoči za Zahodni Balkan v boju proti energetski krizi v višini milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Naslavljanje vprašanj energetske varnosti, zelene agende, regionalnih zadev in vojne v Ukrajini so glavno vodilo srečanja voditeljev držav Zahodnega Balkana ter voditeljev držav članic Evropske unije, ki sodelujejo v Berlinskem procesu.
Integracija in vključitev držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji ostaja še naprej ena od ključnih tem vseh srečanj voditeljev teh držav, pomembno vlogo pri tem pa igra tudi Slovenija, ki ji je bila zaupana naloga povezovanja držav v regiji.
Berlinski proces je izšel iz pobude Brdo-Brioni. Julija 2014 se je srečanja, ki sta ga gostila slovenski predsednik Borut Pahor in tedanji hrvaški predsednik Ivo Josipović v Dubrovniku, kot posebna gostja udeležila nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel.
Po koncu vrha je Merkel dejala, da je smiselno ta format srečanja vzpostaviti tudi na ravni izvršne oblasti in napovedala, da bo kmalu sama priredila in gostila srečanje predsednikov vlad ter zunanjih in gospodarskih ministrov iz Jugovzhodne Evrope ter z njimi spregovorila o uresničenju napovedanih projektov. To se je zgodilo že 28. avgusta istega leta, redna srečanja pa so dobila ime Berlinski proces.
Nemški kancler Olaf Scholz je ob začetku vrha pozdravil dosedanja prizadevanja Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore in Srbije za pridružitev Evropski uniji.
“Šest držav Zahodnega Balkana pripada svobodnemu in demokratičnemu delu Evrope,” je dejal Scholz in dodal, da je Evropa popolna le z Zahodnim Balkanom. Ob tem je ocenil, da blaginje in stabilnosti te regije ni mogoče obravnavati ločeno od preostale Evrope.
Dejal je tudi, da “nas brutalna ruska agresija proti Ukrajini sili, da stopimo skupaj in branimo svobodo Evrope”. V luči tega je med drugim pozval k premagovanju regionalnih sporov, predvsem med Beogradom in Prištino, in regiji zagotovil podporo Nemčije.
Na vrhu voditeljev v Berlinu so podpisali več sporazumov, ki se nanašajo na vzajemno priznavanje osebnih izkaznic ter univerzitetnih in strokovnih diplom, dogovorili pa so se tudi o reformi glede boljše povezanosti svojih energetskih sektorjev.
Pahor: Berlinski proces in Odprti Balkan treba napolniti z vsebino
Slovenski predsednik Pahor je v svojem govoru izpostavil pomen regionalnega sodelovanja in sodelovanja med državami samimi. “Pomembna sta tako Berlinski proces kot pobuda Odprti Balkan. Napolniti ju je treba z vsebino in napredovati, kjerkoli je mogoče. Z evropsko integracijo bo Odprti Balkan, ki ni všeč vsem, ugasnil sam od sebe, integracija pa bo dosežena in sodelovanje vzpostavljeno,” je dodal.
Pahor je pozdravil priporočilo Evropske komisije, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo pred koncem letošnjega leta. Skupaj z vizumsko liberalizacijo za Kosovo bo to pomemben mejnik za obuditev evropske perspektive, je ocenil predsednik.
Zahvalil se je tudi predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen za njeno razumevanje in ocenil, da je bila njena nedavna turneja po regiji zelo pomembna. Prav tako je pohvalil pripravo sporazumov, ki jih danes sprejema Berlinski proces in spomnil, da je bila tudi energetska varnost eden od zaključkov zadnjega vrha Brdo-Brioni, ki ga je septembra priredil v Sloveniji.
EU napovedala milijardo evrov pomoči Zahodnemu Balkanu v boju proti energetski krizi
Ursula von der Leyen je ob tem danes napovedala obsežen sveženj pomoči za Zahodni Balkan v boju proti energetski krizi v višini milijarde evrov nepovratnih sredstev. Polovico, torej 500 milijonov evrov nepovratnih sredstev, bo Evropska komisija v kratkem namenila za finančno podporo šestim državam v regiji za podporo ranljivim gospodinjstvom ter majhnim in srednjim podjetjem za ublažitev vpliva naraščanja cen energentov. Odločitev o tem svežnju bo sprejela decembra, na voljo pa bo januarja, so sporočili iz Bruslja.
Drugo polovico sredstev pa bo komisija v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju namenila naložbam v energetiko in infrastrukturo prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan za spodbujanje diverzifikacije energetskih virov, proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter medsebojnih povezav na področju plina in električne energije.
Predsednica Evropske komisije je dejala tudi, da je zaradi geopolitičnih razmer čutiti, da je Evropo zajel veter sprememb, zato je pospešitev pristopnega procesa držav Zahodnega Balkana k EU izredno pomembna.
BiH čaka na podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU
Evropska komisija je sredi oktobra predlagala, da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, a bo morala BiH sprejeti in izvesti številne reforme, predvsem na področjih sodstva, boja proti korupciji in svobode izražanja.
Bruselj namreč od BiH za podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU zahteva prednostno sprejetje dopolnila glede zakona o visokem sodnem in tožilskem svetu, prav tako pa mora BiH narediti več na področjih učinkovitega upravljanja migracij in meja, svobode izražanja ter medijev.
Končno odločitev o tem, ali bo BiH tudi uradno postala kandidatka za članstvo v Uniji, naj bi decembra sprejel Evropski svet, bo pa pri tej odločitvi imel veliko vlogo tudi visoki predstavnik Evropske unije v BiH Christian Schmidt.
Prizadevanja, da bi BiH postala kandidatka za članstvo, je pozdravil tudi ponovno izvoljeni predsednik Republike srbske Milorad Dodik. Ta je na Twitterju zapisal, da se je s priporočilom Evropske komisije za dodelitev statusa kandidatke BiH zgodil “dolgo pričakovani korak”.
Препорука Европске комисије да се БиХ додијели кандидатски статус је дуго чекан корак.
— Милорад Додик (@MiloradDodik) October 12, 2022
Захваљујем @JosepBorrellF и @OliverVarhelyi на разумијевању и одлучном труду који су показали током овог процеса.
Srbsko krmarjenje med Brusljem in Moskvo
Čeprav je Srbija kandidatka za članstvo v Evropski uniji že od leta 2012, pa se njena priključitev 27 državam Unije zdi enako oddaljena kot pred slabim desetletjem. Ključno vlogo pri ohladitvi odnosov z Brusljem je odigrala politika srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki nikakor ne zmore preseči delitev in zgladiti odnosov s Kosovom. Beograd še vedno ne priznava neodvisnosti Kosova, ki ga je Priština razglasila že leta 2008, ob stopnjevanju napetosti v zadnjih letih pa predsednik Vučić ne izključuje branjenja srbskih interesov tudi z vojaško silo.
Da so pripravljeni tudi na vojaško posredovanje, je Beograd dokazal tudi s tem, ko so nedavno sestrelili brezpilotno letalo, ki naj bi domnevno letelo v območju srbskih vojaških objektov, kjer velja prepoved letenja. Po navedbah srbskega obrambnega ministrstva naj bi za več brezpilotnih letal opazili, da prihajajo s smeri Kosova.
Odnosi med državama so se poslabšali tudi zaradi zahteve Kosova o preregistraciji srbskih avtomobilskih registrskih oznak na Kosovu. Temu so odločno nasprotovali Srbi na severu Kosova, a je kosovski premier Albin Kurti kršiteljem, ki bodo nasprotovali odločitvi njegove vlade, zagrozil z denarnimi kaznimi.
Ob tem Evropska unija Beograd že več mesecev opozarja, da se mora predsednik Vučić dokončno odločiti, na kateri strani je Srbija pri vprašanju vojne v Ukrajini. Srbija, ki je nekako naravna zaveznica Rusije, je sicer pred meseci obsodila rusko invazijo v Ukrajini, vendar se ni pridružila sankcijam Evropske unije proti Moskvi.
A je nekdanji šef srbske diplomacije Nikola Selaković šel še korak dlje in je septembra ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, v času sprejemanja novih sankcij proti Moskvi, z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom podpisal dogovor o sodelovanju zunanjih ministrstev. S tem dejanjem je še dodatno zamajal že tako trenutno trhle temelje Srbije za priključitev k Evropski uniji, saj je bilo iz Bruslja mogoče slišati kritike, da se od držav kandidatk za članstvo v EU pričakujejo dejanja, ki so v skladu s politikami Unije.
Je pa Srbija vseeno naredila pomembno potezo k približevanju Evropski uniji s tem, ko je začela usklajevati svojo vizumsko politiko s politiko, ki jo vodi EU. Čeprav za zdaj v Srbijo brez vizuma še vedno lahko prihajajo državljani Kube in Indije, je uradni Beograd sprejel odločitev, da državljani Burundija in Tunizije v Srbijo brez vizuma ne morejo več prihajati. Odločitev so sprejeli po pritiskih Bruslja, da bi lahko Unija začasno odpravila brezvizumski režim za Srbijo zaradi povečanega pritoka nezakonitih migrantov v Evropo preko Srbije. Srbija namreč sodi med države, katerih državljani za vstop v območje EU ne potrebujejo vizuma, kar pa bi se lahko spremenilo, če Beograd svoje vizumske politike ne bi uskladil z vizumsko politiko EU.
Srbijo je pred dnevi obiskala tudi predsednica Evropske komisije von der Leyen, ki se je srečala s srbskim predsednikom Vučićem. Med obiskom je poudarila, da Unija brez Srbije ni popolna in izrazila pričakovanje, da bo EU ostala “najpomembnejši politični in gospodarski partner Srbije”.
A je ob tem Srbijo opozorila, da mora pri integraciji storiti tudi številne korake naprej. “Težave poznamo, kasneje se bomo dvostransko pogovarjali o njih. Govorim o neodvisnem sodstvu, boju proti korupciji. Zahvaljujem se vam za napoved, da se bo srbska vizumska politika uskladila z EU do konca leta. To je pomembna napoved in to je prava smer,” je še poudarila von der Leyen in izrazila željo po napredku v dialogu med Beogradom in Prištino.
Pozitivni signali iz Bruslja za Severno Makedonijo, Albanijo in Črno goro
Trojica držav, ki se z Evropsko unijo pogaja za pridružitev, pa kot kaže, uživa zaupanje evropskega komisarja za širitev Oliverja Varhelyija. Ta je pred tedni povedal, da se države po njegovem mnenju primerno spopadajo s sprejemanjem reform in pogojev, ki jim jih je postavila EU. Severna Makedonija si je prislužila njegovo pohvalo, ko je v odzivu na vojno v Ukrajini uskladila svojo zunanjo politiko s stališči Bruslja.
Pri tem je pohvalil tudi Albanijo, vendar pa bo Tirana morala narediti več na področju vladavine prava in boju proti korupciji. Varhelyi je poudaril, da je v državi nujna tudi pravosodna reforma, albanske oblasti pa je pozval tudi k zagotavljanju svobode izražanja.
Tudi Črna gora mora po mnenju evropskega komisarja za širitev narediti več na področjih svobode medijev in pravosodja, a je dodal, da je Podgorica na zunanjepolitičnem parketu usklajena s politiko, ki jo zagovarja Evropska unija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje