Urad vlade za komuniciranje je avgusta lani policiji prijavil zapis na Twitterju, v katerem je prepoznal grožnjo s smrtjo premierju Robertu Golobu. Ker pa se kaznivo dejanje grožnje po 135. členu kazenskega zakonika preganja na predlog oškodovanca, bi moral pregon predlagati premier sam. "Rok se še ni iztekel," so na vprašanje N1, ali bo premier to storil, odgovorili v njegovem kabinetu. Ob tem so še povedali, da bo vlada v kratkem ustanovila svet za boj proti sovražnemu govoru.
Urad vlade za komuniciranje je konec avgusta lani policiji prijavil komentar k zapisu na vladnem profilu na Twitterju, v katerem je prepoznal grožnjo s smrtjo premierju Robertu Golobu. Po besedah naših virov je avtor grožnjo objavil kar pod svojim pravim imenom, zapisal pa je: Bog daj vojno, da spustim njemu in njegovi golazni metek v čelo.
Policijo smo vprašali, kaj je z omenjeno prijavo. Kot so nam povedali, je zadevo obravnavala kriminalistična policija Policijske uprave (PU) Novo mesto. “Kaznivo dejanje grožnje po 135. členu kazenskega zakonika se preganja na predlog oškodovanca. V skladu z zakonom o kazenskem postopku je bil oškodovanec seznanjen z vsebino zapisa. Drugih ukrepov kriminalisti niso izvajali,” so navedli na PU Novo mesto.
Pregon kaznivega dejanja grožnje bi torej moral predlagati premier Robert Golob kot oškodovanec sam. Drugače je bilo urejeno le v prvi polovici lanskega leta. V času tretje vlade Janeza Janše je bila namreč kljub odločnemu nasprotovanju strokovne javnosti sprejeta sprememba kazenskega zakonika, po kateri se je kaznivo dejanje grožnje, če je bila ta uperjena proti visokim predstavnikom države (poslancem, državnim svetnikom, članom vlade …), preganjalo po uradni dolžnosti. A je bila ta sprememba s prihodom sedanje vlade odpravljena.
Kot je mogoče razbrati iz odgovora PU Novo mesto, pa premier vsaj za zdaj predloga za pregon ni podal. Ali bo to storil, smo povprašali kabinet predsednika vlade. Ne nazadnje premier Robert Golob vztrajno poudarja, da ima do sovražnega govora ničelno toleranco.
“52. člen zakona o kazenskem postopku določa, da je treba za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog ali na zasebno tožbo, predlog podati oziroma zasebno tožbo vložiti v šestih mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca,” so nam odgovorili. In dodali, da ta rok še ni potekel.
Na policiji so nam pred dvema mesecema povedali, da so lani obravnavali več deset kaznivih dejanj groženj, ki so bila izvedena na škodo političnih predstavnikov. “Politični predstavniki so zaradi svoje vloge in funkcije med družbeno bolj izpostavljenimi, zato so pogosto tarča neprimernih zapisov, ki so sovražni, žaljivi, ustrahovalni, verbalno nasilni in imajo pogosto znake prekrška ali celo kaznivih dejanj, kot so razžalitve, obrekovanja, pa tudi grožnje in druge,” so navedli.
Dodali so še, da napadi na predstavnike javnega življenja večinoma ostajajo na ravni verbalnih groženj, žalitev, sramotenja, žaljivega komentiranja, spletnega nadlegovanja in diskreditacij; v največ primerih gre za dejanja, storjena na spletu. “Fizični napadi, ustrahovanja so prisotni v manjšem obsegu,” so povedali.
Kot je znano, je fizični napad oktobra lani prijavila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, nekaj dni kasneje pa še poslanec SDS Branko Grims. Osumljenega za napad na Niko Kovač je policija kmalu identificirala in zoper njega podala kazensko ovadbo zaradi povzročitve lahkih telesnih poškodb. V primeru napada na poslanca Grimsa, v katerem je ta prepoznal celo poskus umora, pa je policija ugotovila, da fizičnega kontakta ni bilo. Zato je preiskavo suma storitve kaznivega dejanja zaključila. Še naprej pa išče neznano osebo, ki so jo posnele nadzorne kamere, saj dejanje po navedbah PU Ljubljana vsebuje elemente ravnanja, ki ga obravnava kot prekršek.
Premier Robert Golob je jeseni lani napovedal vojno sovražnemu govoru. Kot so nam v ponedeljek povedali v njegovem kabinetu, je gradivo za ustanovitev vladnega sveta za boj proti sovražnemu govoru ter za imenovanje posebnega nacionalnega koordinatorja, ki bo na čelu sveta, v medresorskem usklajevanju. Vlada naj bi ga obravnavala v kratkem, morda še ta mesec.
Po navedbah kabineta predsednika vlade bodo svet sestavljali predstavniki vladnih organov, javnih institucij in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja nestrpnosti in sovraštva. Po besedah naših virov naj v njem ne bi sedeli ministri, temveč drugi zaposleni na pristojnih ministrstvih, pa predstavniki institucij, organov in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami (varuha človekovih pravic, zagovornika načela enakosti, Mirovnega inštituta) … Dogovarjanje o tem, ali bodo za posebnega nacionalnega koordinatorja postavili nekoga z ministrstva ali bo to nalogo prevzel kdo “od zunaj”, še poteka.
Po navedbah premierjevega kabineta bo svet pripravil definicijo sovražnega govora, oblikoval stališča do posameznih vprašanj s področja sovražnega govora in njegovega pregona, svetoval pri oblikovanju politik in sprememb predpisov, ki bodo prispevale k učinkovitejšemu preprečevanju sovražnega govora … Kot je mogoče slišati, pa naj bi bila njegova osrednja vloga koordiniranje različnih aktivnosti, da bi boj proti sovražnemu govoru postal vsesplošno gibanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje