Bojan Veselinovič toži Janeza Janšo, tudi o tem bodo odločali v Celju

Slovenija 25. Maj. 202206:00 > 09:5422 komentarjev
Delite:
Bojan Veselinovič STA
Foto: BOBO

Na okrožnem sodišču v Celju, ki je zaradi žaljivega tvita o novinarkah TVS premierja Janeza Janšo obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni, se bo odvijalo še eno sojenje prvaku SDS. Vrhovno sodišče je namreč tja preneslo odločanje o zasebni tožbi, ki jo je zoper Janšo junija lani na okrožno sodišče v Ljubljani vložil nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič. Razlog za tožbo je tvit, v katerem je premier Veselinoviča označil za sodelavca pri umoru novinarja Boruta Meška.

Novinarki TV Slovenija Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek (ta je bila sicer na aprilskih volitvah izvoljena za poslanko) sta v torek dosegli pomembno zmago. Višje sodišče v Celju je namreč potrdilo sodbo celjskega okrožnega sodišča, ki je premierju Janezu Janši zaradi žaljivega tvita dosodilo trimesečno pogojno zaporno kazen. Na okrožnem sodišču v Celju pa se bo odvijalo še eno sojenje prvaku SDS, ki ga je sprožil nekdanji direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojan Veselinovič.

Veselinovič je junija lani, torej še v času vodenja STA, na okrožno sodišče v Ljubljani zoper Janšo vložil zasebno tožbo. Razlog je bil zapis na Twitterju, v katerem je premier navedel: “Neverjetno za EU v 21. stoletju je, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8.500 evrov. Več kot predsednik republike.” Janša je torej takratnemu direktorju STA očital udeležbo pri storitvi kaznivega dejanja umora, ki se preganja po uradni dolžnosti in je zanjo predpisana kazen najmanj petnajst let zapora.

Veselinovič je prepričan, da je Janša s tem zapisom škodil njegovi časti in dobremu imenu, za kar je po kazenskem zakoniku zagrožena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. “S tem zapisom, ki je škodil časti in dobremu imenu zasebnega tožilca, se je preko navedenega družabnega omrežja seznanila širša javnost, med njimi tudi številni posamezniki, katerim je zasebni tožilec ob objavi in seznanitvi s tem zapisom v obrambo svoje časti in dobrega imena moral pojasnjevati neresničnost predmetnega očitka,” lahko preberemo v tožbi zoper zdaj že odhajajočega predsednika vlade.

Veselinovič: Janša me skuša prikazati celo kot morilca

V obrazložitvi pred slabim letom vložene tožbe je Veselinovič spomnil, da vladajoči že dlje časa izvajajo razne aktivnosti, katerih namen je oslabiti ali celo ukiniti delovanje STA. Po njegovih navedbah gredo pri blatenju celo tako daleč, da ga skušajo prikazati ne le kot moralno spornega za vodenje neodvisne institucije, kakršna je STA, temveč celo kot morilca, ki naj bi sodeloval pri umoru novinarja Boruta Meška.

Da mu je prvak SDS očital sodelovanje pri umoru Meška, ki je bil zaposlen na STA, je po navedbah Veselinoviča razvidno tudi iz naslednjega Janševega tvita na njegov račun. Ta se je glasil: “Direktor, ki zaradi političnih razlogov odpusti bolnega novinarja, ko je ta na bolniški zaradi težke bolezni, najbrž ne prispeva k njegovi ozdravitvi, ampak k poslabšanju in smrti, kar se je zgodilo v primeru Veselinović – Meško. Zato sramota, da Veselinović vodi STA.” Veselinovič je v obrazložitvi tožbe pojasnil, da je bila Mešku pogodba o zaposlitvi odpovedana 3. novembra 2009, z njegovo hudo boleznijo pa je bilo vodstvo STA seznanjeno maja 2010. Dodal je še, da je Janša očitek na njegov račun zapisal “zavedajoč se neresničnosti in hote, z namenom, da bi ga oblatil”.

Janša Matoz
Foto : Žiga Živulović jr./Bobo

Tako kot v primeru drugih sodnih pošt so imeli vročitelji tudi pri vročanju Veselinovičeve zasebne tožbe Janši po naših informacijah nemalo težav. Ker se premier za ugovor zoper tožbo tokrat ni odločil, pa je ta z iztekom roka za ugovor postala pravnomočna. Okrožno sodišče v Ljubljani je že razpisalo predobravnavni narok, ki pa je bil nato preklican. Janševi zagovorniki iz odvetniške družbe Matoz so namreč na vrhovno sodišče vložili predlog, da se odločanje o Veselinovičevi tožbi prenese na sodišče izven sodnega območja višjega sodišča v Ljubljani. Kot razlog za to so navedli, da za celotno okrožno sodišče v Ljubljani pa tudi za ljubljansko višje sodišče obstaja dvom o nepristranskosti sojenja, saj da je bil Janša v preteklosti žrtev politično motiviranega kazenskega pregona, v katerem naj bi sodelovali tudi sodniki na vseh treh stopnjah rednih sodišč.

Ob tem so Janševi zagovorniki posebej opozorili na vpliv sodnikov, ki so odločali v zadevi Patria ter so še vedno zaposleni in hierarhično odločajo v isti ljubljanski stavbi, v kateri naj bi potekala obravnava Veselinovičeve tožbe. Izpostavili so še, da sta Janša in SDS zoper več sodnikov v procesu Patria vložila odškodninske tožbe.

Vrhovno sodišče prikimalo Janezu Janši

Senat vrhovnega sodišča – sodnica poročevalka naj bi bila vrhovna sodnica Barbara Zobec – je Janševi bojazni o nepristranskosti sojenja ljubljanskih sodišč pritrdil. Po njihovi navedbi je sicer po ustaljeni praksi vrhovnega sodišča krajevno pristojnost odločanja mogoče prenesti le izjemoma, vendar pa v primeru Janše ni mogoče spregledati posebnih okoliščin, ki so spremljale sojenje v zadevi Patria. “Skupni vpliv dogajanja ob in po končanem kazenskem postopku, ki ga opisujejo predlagatelji, ter splošno znana dejstva o javno izraženih stališčih nekaterih sodnikov o obdolžencu, je tolikšen, da bi pri razumnem posamezniku oziroma v očeh razumne javnosti lahko ustvaril upravičen dvom, da bo obdolženec pred pristojnim in pred višjim sodiščem v Ljubljani deležen nepristranskega sojenja,” je navedel senat vrhovnega sodišča.

Prikimal je tudi navedbam Janševih zagovornikov, da znotraj ljubljanske sodne stavbe, v katerih imajo prostore različna sodišča, prihaja do vsakodnevnih stikov med sodniki, ki so v zadevi Patria izrekli ali potrdili obsodilno sodbo Janši, ter sodniki okrožnega in višjega sodišča. Zato je vrhovno sodišče odločanje o Veselinovičevi tožbi preneslo na okrožno sodišče v Celju. Ob tem spomnimo, da je na to okrožno sodišče vrhovno sodišče preneslo tudi odločanje o obtožnici zoper Janšo v zadevi Trenta.

Veselinoviča zastopa odvetnik Gorazd Fišer. Ta je v času, ko je bil okrožni državni tožilec, prevzel kazenski pregon v zadevi Depala vas, čeprav je tožilka Barbara Brezigar pred tem ovadbe proti akterjem v tej zadevi zavrgla. Afera Depala vas je sicer leta 1994 iz vlade odnesla takratnega ministra za obrambo Janeza Janšo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar