Ministrstvo za zdravje želi čakalne vrste skrajšati s plačevanjem vseh opravljenih zdravstvenih storitev. Še prej pa jih je začelo krajšati z odpravljanjem napak na seznamih.
Na Brdu pri Kranju je ministrstvo za zdravje direktorjem bolnišnic in zdravstvenih domov pojasnilo, kako se bo izvajal zakon o nujnih ukrepih za stabilizacijo zdravstva, ki ga je državni zbor sprejel julija. Na koncu posveta je udeležence pozdravil tudi premier Robert Golob, ki je zagotovil, da bo vlada v tem mandatu izvedla reformo zdravstvenega sistema. “Po dolgem času so viri za zdravstva na voljo, vlada jih ne bo omejevala,” je zagotovil ter direktorje pozval, da sodelujejo pri spremembah. “To je edini način, da spravimo sistem na raven, ki si jo zaslužite vi in pacienti,” je poudaril.
Predlog reforme spomladi
Na začetku je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan povedal, da je še vedno pod vtisom nedavnega obiska na Finskem, kjer se je seznanil z delovanjem tamkajšnjega zdravstvenega sistema. “Če Finci znajo, zakaj mi ne moremo,” se je spraševal, nato pa poudaril, da ni možno v Sloveniji v šestih mesecih narediti, kar je na Finskem trajalo deset let.
Omenjeni interventni zakon je šele prvi korak, je poudaril. Predlog reforme zdravstvenega sistema bo namreč do marca prihodnje leto pripravila strokovna skupina pod vodstvom nekdanjega zdravstvenega ministra Dorijana Marušiča. Interventni zakon naj bi prinesel več opravljenih zdravstvenih storitev, dodatna plačila za bolj obremenjene zdravstvene delavce in boljši nadzor nad upravljanjem bolnišnic.
Bodo bolnišnice res naredile več?
V letošnjem in prihodnjem letu bosta zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) oziroma državni proračun plačala vse opravljene storitve, ne glede na omejitve programov v splošnem dogovoru. Izvajalci bodo za dodatne storitve lahko s svojimi zaposlenimi sklenili podjemne pogodbe, a bodo morali pri tem izpolniti nekatere pogoje. Podrobnosti glede plačila bodo znane prihodnji teden, je dejal minister.
Pri tem se postavlja vprašanje, koliko več lahko javni izvajalci sploh naredijo. Veliko storitev ZZZS že zdaj pripravljen plačuje nad 100-odstotno realizacijo programa, vendar izvajalci te priložnosti, kot kaže spodnja tabela, ne izkoristijo oziroma ne morejo izkoristiti. Ali je razlog za to v pomanjkanju kadra, prenizki storilnosti delavcev ali v čem drugem, še ni povsem znano.
Čakajoči z datumom 1. januar 1900
Se pa čakalne vrste že skrajšujejo zaradi “čiščenja” seznamov. Kot se je pokazalo ob zadnjem poskusu skrajševanja čakalnih dob, so v čakalnih vrstah mnogi, ki v resnici ne čakajo (več). Zdaj je ministrstvo s pomočjo hrvaškega informacijsko-tehnološkega podjetja IN2, ki skrbi za sistem eNaročanje, prepoznalo nekatere od teh napak in od izvajalcev zahtevalo, da jih opravijo.
S tem so “počistili” 23.000 storitev ali dva odstotka vseh storitev na čakalnih seznamih, je povedala Alenka Kolar z ministrstva za zdravje. Na seznamih je namreč milijon storitev, na katere čaka 711.000 pacientov, je pojasnila.
Dogaja se namreč, da so na seznamih tudi že pokojne osebe, da so nekatere vpisane z datumom 1. 1. 1900 in da so nekateri vpisi podvojeni, je naštela.
Napak je še več in so ministrstvu znane, je dodala. Ob tem je poudarila, da morajo vodstva bolnišnic prevzeti odgovornost za pravilnost podatkov. “Mogoče izvajalci nikoli niso opazili, da se napake v informacijskem sistemu množijo,” je dejala in svetovala, da izvajalci podatke pregledajo, jih primerjajo z drugimi in poiščejo pojasnila za razhajanje.
Ob tem je priznala, da je pomanjkanje zaposlenih za področje informacijske tehnologije zelo veliko, da obstajajo problemi z licencami za programsko opremo in da odgovornost za pravilnost podatkov ni dovolj natančno določena.
Po njenem mnenju je za dolgoročno rešitev pomembno vse izvajalce spraviti na enoten informacijski sistem.
Višje plače za zdravnike
Drugi zaposleni z ministrstva so predstavili določbe glede sprememb svetov zavodov, notranje revizije, možnosti prenosa kompetenc z zdravnikov na medicinske sestre, posebnih dodatkov za obremenitve in delo v manj razvitih občinah …
Bešič Loredan pa je še napovedal, da bo vlada poskušala čim hitreje urediti plačna razmerja v zdravstvu. Ta so porušena, odkar se je prejšnja vlada z zdravstvenimi sindikati, med katerimi ni bilo zdravniških, lani jeseni dogovorila za dvig nekaterih plač, se je minister strinjal z nekaterimi predstavniki zdravnikov.
Napovedal je, da bo vlada dvignila tako plače mladih zdravnikov kot zdravnikov, ki se kopičijo v 57. plačnem razredu, ki je zdaj za zdravnike najvišji možen.
V pripravi rešitev za urgentno medicino
Na novinarski konferenci po posvetu je minister napovedal tudi ukrepe za problematiko urgentne medicine oziroma urgentnih centrov. Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov je namreč pritisk na urgentne centre velik, a tudi tam kadra ni dovolj.
Rešitve so v pripravi, predstavljene pa bodo v novembru, je dejal. “Želim si, da bi jih najpozneje marca implementirali v sistem,” je povedel. Po njegovih besedah bodo spremembe med drugim prinesle ločitev družinske in urgentne medicine. “Sledili bomo mreži, kjer bodo sive lise pustili zaradi nezmožnosti satelitskih urgentnih centrov,” je dodal.
V drugem delu današnjega posveta na Brdu pri Kranju pa so predstavniki ministrstva in strokovne skupine za boj z epidemijo covida-19 direktorjem predstavili že znane epidemične ukrepe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje