Državni svet bo na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti novele o Radioteleviziji Slovenija in novele o zaščiti živali.
Državni svet je na današnji seji z 21 glasovi za in štirimi proti odločil, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti skoraj celotne novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki jo je vlada pripravila z namenom depolitizacije RTVS. Ustavno sodišče naj novelo v celoti razveljavi, predlaga DS.
Predlog za oceno ustavnosti je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Andrejem Poglajnom (lokalni interesi). Komisija DS za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino pa je predlog danes pred sejo DS podprla.
Domnevni posegi v pravico do svobode izražanja in dela, sodnega varstva, domneve nedolžnosti …
Predlagatelji menijo, da je novelo treba razveljaviti, ker zaradi postopka sprejemanja in svoje vsebine predstavlja kršitev več členov ustave. Tako je po njihovi oceni sporna zaradi posega v pravico do svobode izražanja iz 39. člena, posega v pravico do sodnega varstva iz 23. člena, posega v pravico do svobode dela iz 49. člena in posega v pravico do domneve nedolžnosti iz 27. člena.
Poleg tega po njihovem mnenju krši več ustavnih načel, tako denimo načelo pravne države iz 2. člena, načelo delitve oblasti iz 3. člena, načelo enakopravnosti iz 14. člena, pa tudi pravila zakonodajnega postopka iz 89. člena ustave in pravila o uveljavitvi zakona iz 154. člena ustave.
Uveljavitev novele so državni svetniki poskušali preprečiti že z odložilnim vetom, a jo je DZ pri vnovičnem glasovanju znova podprl. Novela je sicer novembra lani prestala referendumsko presojo. Več tedanjih vodilnih na RTVS s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem je nato vložilo pobudo za oceno ustavnosti več členov. Ustavno sodišče pa je konec maja ugotovilo, da zaradi razklanosti v tej sestavi bržkone ne bo uspelo sprejeti vsebinske odločitve. Glede na to so umaknili začasno zadržanje dela novele, ki je veljalo od februarja.
Uprava RTVS, imenovana v skladu z novelo, je pobudo za oceno ustavnosti novele prejšnji mesec umaknila. Z ustavnega sodišča pa so takrat sporočili, da ima sodišče zadevo še v obravnavi, zato “kakršnih koli zaključkov v tej zadevi še ni mogoče podati”.
Novela zakona je določila, da z dnem njene uveljavitve preneha mandat članom zdaj že nekdanjega programskega in nadzornega sveta zavoda ter nekdanjim generalnemu direktorju in direktorjev radia in televizije. Določila je, da programski in nadzorni svet RTVS nadaljujeta delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda, generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa z opravljanjem funkcije do imenovanja nove, štiričlanske uprave zavoda kot vršilec dolžnosti. V skladu s prizadevanji vlade in civilne družbe, da se javni zavod depolitizira, je novela predvidela, da nobenega člana sveta ne imenujeta niti DZ niti vlada.
Na tapeti tudi polemična novela zakona o zaščiti živali
Državni svet je danes s 27 glasovi za in nobenim proti sklenil ustavno sodišče pozvati tudi, naj oceni ustavnost novele zakona o zaščiti živali v delih, ki določajo imenovanje kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi in uporabo izkupička od prodaje odvzetih živali. Pobudo za ustavno oceno je podala komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Tako zahteva presojo 36.b člena, ki med drugim določa imenovanje kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi, 36.c člena, ki določa pogoje za prijavitelja, med katerimi je članstvo v nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, predhodno usposabljanje in izpit za prijavitelja, ter 36.č člena, ki opredeljujejo izvajanje omenjenega vsaj 40-urnega usposabljanja.
Prav tako zahteva presojo tretje alineje 43. člena, ki določa, da veterinar za začasno odvzete rejne živali odredi oskrbo na domu skrbnika živali, če to ni možno, pa se živali trajno odvzamejo in namestijo v prehodnem hlevu in najpozneje v 30 dneh od odvzema prodajo nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, ali kmetijskemu gospodarstvu. Pri tem je določeno, da če se trajno odvzeta žival v 30 dneh ne proda, uradni veterinar odloči, ali se namestitev živali v prehodnem hlevu podaljša ali se žival usmrti. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se nameni za izvajanje nalog skrbi za živali ali za dejavnost oskrbe trajno odvzetih rejnih živali.
Pravno mnenje, na katerega se naslanja državni svet, ugotavlja, da je treba preveriti sorazmernost posega v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena ustave, s čimer bi preverili tudi skladnost z načeli pravne države iz 2. člena ustave.
“Da je zakon nejasen in sporen, kaže tudi nedavno medijsko izpostavljen odvzem govedi, ko je bilo storjenih cel kup nepravilnosti in kršitev zakonodaje”, na katere je komisija opozarjala tudi na izredni seji 20. novembra, ko je obravnavala aktualno izvršitev skrajnega ukrepa odvzema živali, med drugim piše v pobudi komisije za sprejem zahteve za začetek ocene ustavnosti, ki jo je podpisal državni svetnik Branko Tomažič.
Državni svet je na predlog komisije septembra že sprejel odložilni veto na novelo, ki jo je DZ nato v ponovnem odločanju sprejel. V zahtevi za ponovno odločanje je državni svet med drugim opozarjal, da so nekatere določbe vprašljive z ustavnopravnega vidika, nepotrebne in nedoločne ter bodo v praksi povzročale veliko težav.
Med drugim je menil, da institut kvalificiranih prijaviteljev ni utemeljen in ni potreben ter da pooblaščeni veterinarji, ki so tudi strokovno usposobljeni in pooblaščeni za preverjanje stanja in zdravja živali, dobro opravljajo svoje delo in da pravni sistem v primeru nepravilnosti nudi vse mehanizme za sankcioniranje. Če je potreba po okrepitvi tega dela, pa bi bilo treba za to vključiti osebe s strokovnim znanjem in poznavanjem živali, so med drugim menili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje