V soboto je začela veljati novela zakona o zaščiti živali, ki so jo poslanci po vetu državnega sveta sprejeli sredi oktobra. Novela je med drugim uzakonila prehodne hleve za začasno ali trajno odvzete rejne živali. A že štiri dni po uveljavitvi zakona se je zgodil prvi večji inšpekcijski odvzem živali. Na eni od kmetij v Posavju je veterinarska inšpektorica ugotovila nepravilnosti in rejcu odvzela 24 glav živine.
Z uveljavitvijo novele zakona o zaščiti živali so po državi začeli delovati tako imenovani prehodni hlevi, kamor veterinarska inšpekcija lahko namesti hlevne živali, ki jih je dosedanjemu lastniku in skrbniku zaradi kršitev odvzela.
Odvzete živali so lahko v teh hlevih nameščene 30 dni od odvzema, v tem času pa se lahko prodajo nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, ali kmetijskemu gospodarstvu. Če jih ne prodajo, lahko veterinar določi podaljšanje namestitve v prehodnih hlevih ali njihovo usmrtitev.
Kot je prvi poročal Dnevnik, je že četrti dan po uveljavitvi novele zakona potekal prvi večji inšpekcijski nadzor. Veterinarska inšpektorica je zaradi nepravilnosti rejcu iz Posavja odvzela 24 glav goveda. Lastnik kmetije je za Dnevnik povedal, da je zaradi odvzema živali še vedno v šoku, inšpektorica pa da mu ni dala možnosti, da bi očitane nepravilnosti popravil.
“Po navadi inšpektor najprej opozori, izda ureditveno odločbo. Zdaj pa so kar prišli in na odprtem pašniku, ki je velik tri hektarje, na silo naložili vseh 24 glav živine,” je dejal lastnik kmetije. Zanikal je, da so bile živali shirane oziroma podhranjene, res pa je, da so bile blatne, saj se je na mestu, kjer se po navadi prehranjujejo in napajajo, nakopičilo blato. Ker odvzem živali dojema kot krajo, je na policijo vložil ovadbo.
Na republiški upravi za varno hrano so za N1 potrdili, da je bilo na kmetiji v Leskovcu pri Krškem odvzetih 24 glav živali. “Goveda so bila ograjena na malem izpustu, ki je bil zelo blaten, brez dostopa do vode in hrane, brez dostopa do hleva oziroma suhega ležišča. Živali so bile prekrite z blatom in veterinarsko neoskrbovane,” so pojasnili.
Inšpekcija uprave za varno hrano je v preteklosti na kmetiji že zaznala nepravilnosti, zato so že vodili inšpekcijski postopek, v okviru katerega so bile ugotovljene nepravilnosti, izdana je bila tudi ureditvena odločba. Ob kontrolnem pregledu so bile nepravilnosti tudi odpravljene.
Ustavna presoja zakona?
Novela zakona o zaščiti živali je povzročila številne burne odzive tako na političnem parketu kot pri strokovni javnosti. Zakonski predlog so predlagali koalicijski poslanci na čelu s prvopodpisano poslanko Meiro Hot (SD), za njegovo uveljavitev pa sta si odkrito prizadevali tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in partnerka premierja Roberta Goloba Tina Gaber.
Koalicijski poslanci so med burno razpravo v državnem zboru ponavljali, da sta glavni cilj novele zakona predvsem večja zaščita živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja. Na drugi strani pa sta spremembi zakona nasprotovali opozicijski stranki SDS in NSi. Opozicijski poslanci so izpostavili številne pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je med drugim ocenila, da je zakon pomanjkljiv, da ne spoštuje načel pravne države in enakosti pred zakonom.
Predstavniki kmetijskih organizacij, ki so nasprotovali sprejetju novele zakona, so že pred glasovanjem v državnem zboru napovedali, da bodo zahtevali ustavno presojo. Zakon naj bi po njihovem imel “neželene in nepričakovane posledice na celoten sektor ter tudi družbo kot celoto”.
Nekdanja ministrica Šinko ni bila naklonjena zakonu
Zdaj že nekdanja ministrica za kmetijstvo Irena Šinko – državni zbor jo je s funkcije razrešil pet dni pred ponovnim glasovanjem o noveli zakona – je konec septembra dejala, da bo zakon v praksi težko izvajati, kar so poudarili tudi v zakonodajno-pravni službi državnega zbora. Čeprav Šinko očitno ni bila naklonjena koalicijskemu predlogu zakona, pa je ministrstvo za kmetijstvo skupaj z republiško upravo za varno hrano pripravilo amandmaje, ki bi popravili nepravilnosti.
A je vladajoča koalicija predlagane amandmaje zavrnila. Le nekaj dni za tem so se v javnosti pojavile informacije, da kmetijska ministrica Irena Šinko pri premierju Golobu ne uživa več podpore. Šinko sicer razlogov za poslabšanje odnosov s premierjem ni komentirala, k razhodu pa naj bi prispevalo predvsem netransparentno delovanje uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki sodi v njen resor. Spomnimo, ta uprava je informacijo o spornih breskvah iz Srbije javnosti zamolčala, o prodaji spornih poljskih sliv pa je potrošnike obvestila le deloma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje