DZ soglasno za boljše izvajanje dolgotrajne oskrbe. Kaj se spreminja?

Ministrica za demografijo Mateja Ribič je na izredni seji DZ v predstavitvi predloga zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe dejala, da ta zagotavlja enako plačilo za enake potrebe. Hkrati predvideva možnost poračuna za nazaj v obliki dobropisa za tiste, ki so bili po 1. decembru 2025 zaradi postopnega uvajanja sistema dolgotrajne oskrbe in daljših postopkov odločanja postavljeni v manj ugoden položaj.

S predlogom nadalje uvajajo začasen dodatek za delo za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in pri pomoči družini na domu. Tisti, ki neposredno izvajajo storitve dolgotrajne oskrbe, torej osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, bodo upravičeni do dodatka v višini 300 evrov bruto mesečno za polni delovni čas, drugi zaposleni pri teh izvajalcih pa do dodatka v višini 150 evrov bruto mesečno.

Poleg tega uvajajo učinkovitejše postopke vnovične ocene upravičenosti, da bi strokovni delavci lahko več časa namenili ljudem, uporabniki pa bi do svojih pravic prišli hitreje. Predlagajo pa tudi podaljšanje obstoječega načina financiranja izvajalcev do konca leta 2027, je povedala ministrica.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS izrazili željo, da sistem, namenjen ljudem, deluje tudi v praksi. Človek, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo, ne sme čakati na pomoč. Zdaj celotni sistem potrebuje preveč časa za lastno administracijo, je prepričana poslanka SDS Maruša Babnik. Vlada po njenih besedah tudi sama poudarja, da danes sprejeti zakon ne posega v temeljni obseg priznanih pravic, ampak predvsem prilagaja izvajanje sistema izkušnjam iz prakse, je dodala.

Podobno so razmišljali v trojčku NSi, SLS in Fokus. "Zaradi počasnega odločanja in drugih težav pri prehodu v nov sistem so stanovalci v domovih, ki so prejemali primerljive storitve, plačevali različne zneske, kar ni bilo pravično," je opomnil poslanec iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Aleksander Gungl. Človek, ki potrebuje pomoč in oskrbo, ne sme biti "fizično kaznovan zato, ker pristojni organ o njegovi vlogi ni odločal pravočasno", je opozoril.

Prav tako so obravnavano besedilo videli kot nujno Demokrati. Obdobje do konca leta 2027 pa je treba po njihovem prepričanju medtem izkoristiti za sistemske rešitve. Prednost morata imeti oskrba na domu in življenje v skupnosti, institucionalna oskrba pa mora biti kakovostna in imeti dovolj kadra, je dejala poslanka Demokratov Mojca Žnidarič.

Svoboda: Nekatere rešitve bi lahko sprejeli že pred meseci

Po drugi strani so v poslanski skupini opozicijske Svobode izpostavili, da bi nekatere rešitve iz predloga zakona lahko sprejeli že pred meseci, namesto da je vlada z njimi čakala do zdaj. "V tem mandatu smo namreč v opoziciji že dvakrat predlagali odpravo krivice, ki je nastala pri vzpostavljanju sistema dolgotrajne oskrbe, zaradi katere ljudje z enakimi oziroma primerljivimi potrebami po oskrbi v istem domu za starejše plačujejo različne zneske samo, ker so obravnavani po različnih zakonih," je spomnila poslanka Svobode Sandra Gazinkovski.

V SD so izrazili največ pomislekov glede možnosti za sklepanje pogodb s samostojnimi podjetniki. Takšna rešitev po besedah poslanca SD Luke Gorška prinaša nevarnost prikritih delovnih razmerij in prekarizacije. V besedilo bi bilo zato po njegovem mnenju nujno treba dodati varovalke. Kadrovski primanjkljaj bi moral biti prikazan v letnem kadrovskem načrtu, cena storitve pa bi morala biti enaka ceni, ki jo zavod za zdravstveno zavarovanje priznava javnim zavodom, je dejal.

V Levici so želeli, da bi se v zakon vključile tudi tiste rešitve, ki so jih predlagali v opoziciji. "Vsaj pri vprašanjih, ki so stvar človečnosti in spoštovanja starejših kot ustvarjalcev tega, kar imamo, skušajmo pozabiti na delitev na naše in vaše," je predlagal poslanec Levice Vladimir Šega.

V Resnici pa so kot najpomembnejšo rešitev izpostavili izenačitev finančnega položaja stanovalcev v domovih za starejše. "Ljudje, ki so po 1. decembru 2025 vstopili v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu in zaradi počasnega odločanja še niso mogli uveljaviti pravic iz dolgotrajne oskrbe, danes plačujejo več kot tisti, ki so s 1. decembrom lani vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe," je opozorila poslanka Resnice Katja Kokot.

DZ ni sprejel dopolnil, ki so jih vložili v Svobodi in Levici. V Svobodi so s svojim dopolnilom želeli denimo doseči črtanje člena, ki omogoča sklepanje pogodb s samostojnimi podjetniki posamezniki.