V javnosti in na političnem parketu razburja predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah, ki ga je v javno obravnavo poslalo ministrstvo za okolje podnebje in energijo. V opozicijskih SDS in NSi so prepričani, da želi vlada Roberta Goloba z omenjeno uredbo onemogočiti izvedbo gasilskih veselic. Ostro sta se odzvala tudi prvaka opozicijskih strank Janez Janša in Matej Tonin.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pod vodstvom ministra Bojana Kumra je pred dobrim mesecem dni v javno obravnavo poslalo uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah.
Predlog uredbe določa vrednosti kazalcev hrupa, ocenjevanje ravni hrupa, uporabo zvočnih naprav na prireditvah in shodih, prijavo uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah. Ne spreminjajo pa se mejne vrednosti kazalcev hrupa za prireditve in shode.
“Za namen učinkovitejšega nadzora nad spoštovanjem z dovoljenji za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom dovoljene glasnosti prireditve ali shoda se v ta namen za vse prireditve ali shode, ki se izvajajo tudi v času noči, zahtevala izvedbo meritev hrupa. Predlog uredbe bo prav tako jasno opredelil največje število prireditev, izven prireditvenega prostora, ki se lahko izvedejo na istem kraju prireditve v koledarskem letu in trajajo tudi v čas noči. S predlogom uredbe je število tovrstnih prireditev 18 na leto. Nekatere občinske uprave namreč aktualno zakonodajo razumejo, kakor da število prireditev ni omejeno,” piše v besedilu uredbe.
Uredba ob tem določa, da mora med posameznimi prireditvami poteči sedem dni, v čas dogodka pa se štejeta montaža in demontaža prizorišča, ki pa se morata zgoditi šele po 7. uri zjutraj. Z zvočnim hrupom obremenjene prireditve lahko sicer potekajo največ do 24. ure, z izjemo praznikov ali dela prostih dni, ko lahko potekajo do 2. ure.
Kljub temu da je bila uredba že pred dobrim mesecem dni poslana v javno obravnavo, do nedavnega ni pritegnila večjega zanimanja javnosti oziroma politike, dokler ni Gasilska zveza Slovenije na ministrstvo naslovila dopisa, v katerem ostro nasprotuje nekaterim spremembam uredbe. Kot je mogoče razumeti iz pisanja gasilske zveze, vidijo spremembo uredbe kot oteževanje organizacije dogodkov, ki so v domeni gasilskih društev in zvez, med drugim tudi gasilskih tekmovanj in veselic.
Gasilska zveza Slovenije je krovna gasilska organizacija v Republiki Sloveniji in trenutno združuje več kot 173 tisoč članov in članic, včlanjenih v 1298 prostovoljnih gasilskih društev in 38 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev, ki se povezujejo v 121 gasilskih zvez.
Tako v svojem dopisu ministrstvu poudarjajo, da gasilska društva ne delujejo zgolj na področju varstva pred požari in drugimi naravnimi nesrečami, temveč povezujejo občane tudi na kulturnih in drugih področjih, ter so “mnogokrat središče vaškega družabnega življenja”. Ob tem trdijo, da organizacija gasilskih prireditev ni le način za zbiranje sredstev, temveč tudi priložnost za krepitev skupnosti, povezovanje med gasilskimi člani ter občani in spodbujanje članstva v prostovoljnih gasilskih društvih.
Med gasilske prireditve tako sodijo tudi gasilske veselice, katerih prvenstveni namen je zbiranje finančnih sredstev za nakup gasilske opreme in zagotavljanje delovanja gasilskih društev, kar omogoča učinkovito delovanje društva pri posredovanju ob požarih in drugih nesrečah, menijo v Gasilski zvezi Slovenije.
“Nova uredba bi povzročila povečanje stroškov in otežila administrativne postopke, kar bi negativno vplivalo na zbiranje finančnih sredstev za gasilska društva ter druge organizatorje prireditev v naši občini. Prav tako nas skrbi, da bi nekatere določbe novele bile neizvedljive v praksi, kar bi vodilo v onemogočanje izvedbe številnih gasilskih in drugih prireditev, ki so ključnega pomena za celotno družbo,” so prepričani v Gasilski zvezi Slovenije.
Vlado Roberta Goloba in ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pozivajo, da pri obravnavi novele uredbe upoštevajo njihov dopis in se zavzamejo za prilagoditve, ki bi omogočile enostavnejše postopke in organizacijo gasilskih in drugih prireditev.
Janša: Na meji verjetnega. Svobodnjaki želijo onemogočiti gasilske veselice
V največji opozicijski stranki SDS je po objavi dopisa Gasilske zveze Slovenije završalo. Prvak SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X zapisal, da je omenjeni predlog uredbe na meji verjetnega. “Svobodnjaki hočejo kar z odlokom preprečiti zborovanja in onemogočiti celo gasilske veselice,” je poudaril Janša.
Poslanska skupina SDS pa je že vložila zahtevo za sklic nujne seje pristojnega državnozborskega odbora zaradi “škodljive uredbe”, s katero se onemogoča organizacija gasilskih veselic in drugih prireditev. Kot je na novinarski konferenci dejal poslanec SDS Andrej Kosi, so mnogi ogorčeni nad predlogom, ker “dejansko uničuje družbeno življenje” tako v mestu kot tudi na podeželju.
Poudaril je, da uredbi nasprotujejo v zbornici industrije sejmov in srečanj ter v gospodarskem interesnem združenju koncertnih organizatorjev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Tudi GZS je sicer podala pripombe na predlagano uredbo, in sicer glede omejitve hrupa na 80 decibelov, kar bi po njihovem mnenju onemogočalo organizacijo kakršnekoli kulturne prireditve na prostem.
Predlogu ostro nasprotujejo tudi v drugi opozicijski stranki Novi Sloveniji. Predsednik NSi Matej Tonin je na družbenem omrežju X zapisal, da bi Svoboda z novo uredbo o hrupu močno omejila in marsikje popolnoma onemogočila izvedbo prireditev, mnogi organizatorji pa se zaradi te uredbe sploh ne bodo več odločali za njihovo organizacijo.
“Vsi, ki smo kadarkoli sodelovali pri organizaciji prireditev, vemo, da bi morala vlada storiti vse, da se organizacija prireditev olajša in debirokratizira. Ljudi in društva, ki se trudijo, da napši kraji živijo, bi morali spodbujati, da pri tem vztrajajo, ne pa da jih onemogočamo na vsakem koraku,” je izpostavil Tonin.
SD: Rešitve bi morale biti administrativno manj omejujoče do organizatorjev prireditev
Nad predlogom uredbe niso navdušeni niti v koalicijski SD. Kot pravijo, uvaja vrsto novih administrativnih obvez in omejitev, ki bodo negativno vplivale na organizatorje shodov in prireditev, pa tudi možnosti za izvajanje dogodkov, ki so pomembni za skupnosti, v katerih se izvajajo.
“Na posledice sprejetja take uredbe je v svojem odzivu na gradivo opozorila tudi Gasilska zveza Slovenije, ki je na konkretnih primerih prikazala negativne učinke na organizatorje prireditev, pa tudi na življenje v skupnostih, ki se jim na ta način močno omejuje možnost uporabe (pogosto omejenih) prireditvenih prostorov. Prepričan sem, da je omejevanje prekomernega hrupa mogoče doseči drugače kot z nalaganjem novih administrativnih obremenitev organizatorjem,” je poudaril poslanec SD Damijan Zrim.
V poslanski skupini SD je na ministra Bojana Kumra naslovila pobudo, da naj gradivo umaknejo iz javne obravnave in v ponovnem usklajevanju pripravijo rešitve, ki bodo manj administrativno omejujoče do organizatorjev.
Ministrstvo zavrača očitke, da onemogočajo izvedbo prireditev
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo “nasprotuje zavajajočim informacijam”, da z omenjenim predlogom onemogočajo izvedbo prireditev, so sporočili. S predlogom želijo urediti možnosti, da se v lokalnem okolju prireditve izvajajo, hkrati pa okoliškim prebivalcem omogočiti pravico do spanja. Poudarjajo, da je hrup pomemben okoljski dejavnik, ki ga je treba urejati in s tem zagotoviti ljudem temeljne človekove pravice in ustrezen življenjski in bivalni prostor za življenje v lokalnem okolju.
V odzivu so pojasnili, da se je javna razprava končala v ponedeljek, vse predloge pa bodo pregledali in ustrezno dopolnili predlog uredbe.
Poudarjajo, da se s predlogom glede na predhodno ureditev mejne vrednosti kazalcev hrupa za prireditve ali shode ne spreminjajo. Za učinkovitejši nadzor nad spoštovanjem dovoljenj za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, dovoljene glasnosti prireditve ali shoda pa so za vse prireditve ali shode, ki se izvajajo tudi v času noči (to je od 22. ure dalje), predlagali izvedbo meritev hrupa.
Zapisali so, da bo predlog uredbe jasno opredelil tudi največje število prireditev izven prireditvenega prostora, ki se lahko izvedejo na istem kraju v enem koledarskem letu in trajajo tudi v čas noči. “S predlogom uredbe je število tovrstnih prireditev povečano z zdajšnjih 12 na 18 prireditev na leto,” so zapisali v odzivu.
Za prireditve ali shode na prireditvenem prostoru pa ni omejitve, niti glede števila niti glede časa trajanja. O tem se organizator prireditve ali shoda sam dogovori z občinsko upravo.
O očitkih, da omejujejo veselice, pa so odgovorili, da je po trenutnem predlogu vse v rokah občine, ki nadzoruje število prireditev in čas njihovega trajanja. Glasnost oziroma hrup prireditev mora biti znotraj z uredbo predpisanih mejnih vrednosti, ki se ne spreminjajo. Trenuten predlog se od obstoječe uredbe na primeru veselic razlikuje le v tem, da uvaja meritve hrupa, če prireditev traja dlje od 22. ure.
Sporočili so še, da se določbe te uredbe uporabljajo za vse shode ali prireditve, ki potekajo na prostem. Ne uporabljajo pa se, kadar gre za shod ali prireditev v objektu za športne ali druge javne prireditve, ki si je v skladu s predpisi s področja varstva okolja pridobil pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali sklep o predhodnem postopku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje