Janez Janša naklonjen višanju izdatkov za obrambo

"Slovenija doslej po svojih finančnih prispevkih k skupni severnoatlantski varnosti ni ravno izstopala v pozitivno smer," je pred začetkom vrha zveze Nato v Bruslju dejal Janez Janša.
Premier Janez Janša meni, da bi mora Slovenija mora pri doseganju ciljev glede obrambnih izdatkov v okviru Nata opraviti domačo nalogo. Slovenija bo lahko na podlagi sprejetih ukrepov povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo sposobna sodelovati s partnerji v okviru Nata, je dejal danes v Bruslju.
"Slovenija žal doslej po svojih finančnih prispevkih k skupni severnoatlantski varnosti ni ravno izstopala v pozitivno smer," je pred začetkom vrha zveze Nato v Bruslju dejal premier na novinarsko vprašanje. "V času mandata te vlade smo te trende obrnili," je še dodal. Pri tem je izpostavil zakon o dolgoročnih investicijah v Slovensko vojsko, na podlagi katerih bo Slovenija bistveno povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo na tej podlagi sposobna resno sodelovati s partnerji v okviru Nata.
Napoved obrnjenih trendov
Zavedamo se, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, je poudaril premier. "Če pričakujemo od drugih, da bodo povečevali obrambne proračune zato, da bodo lahko zagotavljali našo varnost, potem moramo tudi mi opraviti svojo domačo nalogo." Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), od tega 20 odstotkov za investicije.

Ta cilj je po besedah Janše razumen, vendar ga Slovenija v prihodnjih letih s tem trendom še ne bo mogla doseči. Pričakuje pa, da bo Slovenija leta 2030 tista članica Nata, ki bo lahko s ponosom rekla: "Veseli smo, da vi skrbite za našo varnost, vendar tudi mi v enaki meri lahko poskrbimo za našo skupno varnost."
Slovenija za obrambo nameni 1,28 odstotka BDP in je glede na najnovejše Natovo poročilo o obrambnih izdatkih še vedno med zadnjimi. Za naložbe nameni 15,7 odstotka, s čimer se uvršča na zadnje mesto.
Janša je bil prav tako prepričan, da se Nato mora širiti. To po njegovem pomeni, da bi zavezništvo v svoje vrste moralo povabiti demokratične države, ki so blizu naše regije in se želijo pridružiti zavezništvu. Pomeni tudi povabiti druge partnerje, ki delijo naše temeljne vrednote, da tesneje sodelujejo z Natom, je dejal.
https://twitter.com/MatejTonin/status/1404465870856916997?s=20
Janša je imel ob robu vrha več dvostranskih srečanj. Z islandsko premierko Katrin Jakobsdottir sta govorila predvsem o prednostnih nalogah v času slovenskega predsedovanja Svetu EU ter o odnosih med EU in Islandijo. Slovenske prioritete so bile v ospredju tudi na srečanju z norveško premierko Erno Solberg, s katero sta govorila tudi o odnosih med EU in Norveško ter o aktualnih zunanjepolitičnih temah, predvsem o Rusiji in Belorusiji. Premierja je na vrhu zavezništva spremljal obrambni minister Matej Tonin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje