Janez Janša: Reformacija je bila eden prvih velikih korakov na poti hrepenenja po svobodi

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob današnjem dnevu reformacije poudarila pomen slovenskih protestantov za razvoj slovenskega jezika in kulture. Ob tem je pozvala k spoštovanju, negovanju in ohranjanju jezika, kulture ter skupne dediščine za prihodnje rodove.

Pirc Musar je v poslanici spomnila na posameznike, ki so v 16. stoletju s svojim delovanjem na verskem področju odločilno zaznamovali tudi razvoj slovenskega jezika in kulture. Posebej je izpostavila Jurija Dalmatina, ki je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo.

Kot je poudarila, je njegov prevod z jezikovnim bogastvom pustil trajen pečat v slovenski kulturni dediščini. Dalmatinova Biblija je skupaj z Bohoričevo slovnico po predsedničinih besedah tlakovala pot slovenskemu knjižnemu jeziku in prihodnjim rodovom zapustila dragoceno sporočilo o moči, lepoti in izrazni bogatosti slovenščine.

Delo slovenskih protestantov je tako pomembno prispevalo k oblikovanju slovenskega jezika, ki narod povezuje in določa. Prav jezik je Slovencem omogočil, da so skozi burna stoletja evropske zgodovine obstali kot narod z lastno identiteto, kulturo in izročilom, je še poudarila Pirc Musar.

Ob prazniku je državljanom čestitala in izrazila željo, da bi jih dan reformacije navdihoval k spoštovanju in ohranjanju skupne dediščine. "Naj nas ta praznik navdihuje, da bomo svoj jezik, kulturo in skupno dediščino spoštovali, negovali in ohranjali tudi za prihodnje rodove," je sklenila.

"Reformacija je prižgala plamen, ki skozi stoletja ni ugasnil in gori še danes"

Iskrene čestitke ob dnevu reformacije je državljanom v poslanici zaželel tudi predsednik vlade Janez Janša. "Ostanimo ponosni na našo zgodovino, naš jezik in našo Slovenijo. Bog živi Slovenijo in slovenski narod," je zapisal.

Poudaril je, da je v času, ko Slovenija še ni obstajala kot država, "slovenska beseda že povezovala ljudi v skupnost, ki je skozi stoletja kljubovala tujim oblastem in poskusom potujčevanja ter ohranila svojo identiteto, svoj jezik in svojo neomajno zavest o lastni samobitnosti".

"Najprej smo dobili slovensko knjigo. Stoletja pozneje smo si izborili še slovensko državo. Med obema zgodovinskima mejnikoma pa je dolga pot naroda, ki je kljub vsem preizkušnjam ohranil svoj jezik in svojo identiteto. Reformacija je bila eden prvih velikih korakov na poti stoletnega hrepenenja po svobodi, osamosvojitev pa je bila veličastna izpolnitev zgodovinskih sanj," je navedel premier.

V nadaljevanju je poudaril vse prelomne dosežke slovenskih reformatorjev, kot so Primož Trubar, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Z njihovimi deli so bili položeni temelji narodne zavesti, ki je stoletja pozneje dozorela v odločitvi za samostojno Slovenijo, je še izpostavil.

"Slovenski narod je stal in obstal. Skozi stoletja ohranjal svojo besedo, svojo kulturo in svojo zavest ter stopil na oder zgodovine kot suveren gospodar svoje usode. Iz jezika, ki so ga naši predniki zapisali v prvih slovenskih knjigah, je zrasla narodna zavest, iz nje neomajna volja do svobode, iz te volje pa lastna država in uresničitev sanj generacij, ki so verjele v Slovenijo, še preden je obstajala kot država," je v poslanici še zapisal Janša in za konec dodal: "Reformacija je prižgala plamen, ki skozi stoletja ni ugasnil in gori še danes."

Stevanović: Dan reformacije sega dlje od spomina na to zgodovinsko obdobje

Reformacija je slovenskemu človeku približala znanje in možnost samostojnega razumevanja sveta, slovenskemu jeziku pa dala trdnost, na kateri se je razvijala narodna zavest, pa je v poslanici ob današnjem prazniku zapisal predsednik DZ Zoran Stevanović.

V poslanici je predsednik DZ spomnil na Trubarjevi knjigi Katekizem in Abecednik, s katerima je slovenščina "stopila na pot knjižnega jezika ter dobila moč povezovanja, ohranjanja spomina in utrjevanja zavesti o tem, kdo smo".

Beseda je postajala dostopnejša, znanje širše, človekova presoja pomembnejša, s tem pa se je krepila tudi zavest skupnosti, ki zna povedati, kdo je in kako želi oblikovati svojo prihodnost, je zapisal Stevanović.

Pri tem je omenil, da od prve slovenske knjige do samostojne Slovenije vodi dolga zgodovinska pot, povezuje pa jo potreba po tem, da o sebi in svoji prihodnosti presojamo z znanjem, samozavestjo in odgovornostjo. "Kar je bilo nekoč povezano z jezikom, pismenostjo in dostopom do znanja, danes prepoznavamo tudi v kakovosti demokracije in teži, ki jo ima glas ljudi pri skupnih odločitvah."

Zato dan reformacije sega dlje od spomina na to zgodovinsko obdobje. Po njegovih besedah govori o vrednosti besede danes, o kakovosti javnega dialoga in o odgovornosti, s katero sprejemamo odločitve, ki bodo segale v prihodnost.

"Prva slovenska knjiga je odprla pot jeziku, jezik je pomagal ohraniti narod, narod pa je ustvaril državo. Danes je na nas, kakšno prihodnost ji bomo dali," je sklenil Stevanović.

Dan reformacije nas spominja na moč besede, znanja in neustrašnosti, je v poslanici ob današnjem prazniku medtem zapisal predsednik DS Marko Lotrič. Spomnil je, da so slovenski reformatorji s prvimi tiskanimi knjigami v slovenskem jeziku postavili temelje knjižnega jezika ter utrdili zavest o skupnosti, ki je kasneje privedla do samostojne države.

Ob prazniku aktivnosti po vsej državi

V Sloveniji je danes dan reformacije. Praznik in dela prost dan je posvečen reformatorskemu gibanju v 16. stoletju, ki je med drugim s Primožem Trubarjem na čelu obrodilo prve tiskane knjige v slovenskem jeziku. Osrednje praznično bogoslužje bo v Evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti.

Svoja vrata bo danes odprla predsedniška palača v Ljubljani, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali protokolarne prostore urada predsednice, na Trubarjevi domačiji na Rašici pa bodo potekali vodeni ogledi pod strokovnim vodstvom in se sklenili z večerno slavnostno prireditvijo.

Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Gledališču Park v Murski Soboti, na kateri je bila slavnostna govornica ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Umetniški program so posvetili slovenskemu jeziku, knjigi in Trubarjevi dediščini.

Reformacijo kot versko, kulturno in družbeno-politično gibanje je 31. oktobra 1517 sprožilo 95 zahtev nemškega duhovnika Martina Luthra po reformi Cerkve, kar je privedlo do novih, protestantskih cerkvenih skupnosti in prevajanja svetopisemskega izročila v ljudske jezike, s tem pa do razmaha številnih evropskih jezikov. Poleg Trubarja sta k postavljanju temeljev slovenskega knjižnega jezika med drugim pripomogla tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič.