Kaj krajši delovni čas pomeni za višino vaše pokojnine

Si predstavljate, da bi vaš običajen delovni dan trajal le šest ur? Kaj bi naredili s časom, ki bi vam ostal?

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je avgusta letos v Sloveniji s krajšim delovnim časom delalo 46.932 ljudi, kar predstavlja približno pet odstotkov vseh delovno aktivnih.

V zadnjem desetletju se je število ljudi, ki delajo s krajšim delovnim časom, nekoliko povečalo. Konec leta 2015 jih je bilo 42.134, konec leta 2025 pa 46.444.

Kaj pa krajši delovni čas pomeni za višino pokojnine? Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) pojasnjujejo, da je vpliv krajšega delovnega časa na pokojnino odvisen predvsem od pravne podlage, na kateri posameznik dela manj kot osem ur dnevno.

Če je nekdo zaposlen za šest ur dnevno in za preostali dve uri ni pokojninsko zavarovan, se mu zavarovalna doba šteje sorazmerno. Posameznik v desetih letih takšne zaposlitve dopolni sedem let in šest mesecev zavarovalne dobe, torej dve leti in pol manj kot nekdo, ki je v istem obdobju delal osem ur dnevno. Koledarsko leto šesturnega dela namreč pomeni devet mesecev zavarovalne dobe.

To po pojasnilih Zpiza vpliva tako na izpolnitev upokojitvenih pogojev kot tudi na odmerni odstotek.

Ob tem pa na zavodu poudarjajo, da sorazmerno nižja plača zaradi krajšega delovnika ob enaki urni postavki sama po sebi ne pomeni tudi sorazmerno nižje pokojninske osnove. Ta se namreč izračuna ob upoštevanju dejansko dopolnjene zavarovalne dobe.

68 evrov manj za 10 let šesturnega delovnika

Zpiz smo prosili za ponazoritev razlike v višini pokojnine med dvema osebama z enako urno postavko, ki sta bili zaposleni enako dolgo, vendar je ena ves čas delala osem ur, druga pa je deset let delala šest ur dnevno.

Ob predpostavki, da sta osebi bili zaposleni 40 koledarskih let in imata po vseh preračunih enako pokojninsko osnovo 2.000 evrov, je razlika v višini pokojnine 68 evrov.

Za starše veljajo drugačna pravila

Če se nekdo odloči za šesturno delo zaradi starševstva, zanj veljajo drugačna pravila. V tem primeru delodajalec zaposlenemu izplačuje plačo za dejansko opravljene ure in od nje obračuna prispevka, za razliko do polnega delovnega časa pa oba dela prispevkov plačuje država, in sicer od zakonsko določene osnove.

Zavarovalna doba se šteje v polnem trajanju, osnova za čas šesturnega dela pa se pri odmeri pokojnine preračuna na osnovi za polni delovni čas.

To je razvidno tudi iz tabele Zpiza – oseba, ki bi 30 let delala osem ur dnevno, deset let pa šest ur zaradi starševstva, bi ob enaki predpostavljeni pokojninski osnovi dopolnila 40 let zavarovalne dobe. Njena mesečna pokojnina bi tako v predstavljenem primeru znašala 1.270 evrov, enako kot pri osebi, ki je ves čas delala osem ur.

Krajši delovni čas pogosteje opravljajo ženske

Podatki Sursa kažejo, da je žensk s krajšim delovnim časom izrazito več kot moških. Medtem ko predstavljajo približno 45 odstotkov vseh delovno aktivnih, je njihov delež med tistimi s krajšim delovnim časom skoraj 64-odstoten.

Žal podatkov o tem, zakaj posamezniki delajo krajši delovni čas oziroma koliko se jih za takšno obliko zaposlitve odloči zaradi skrbstvenih obveznosti, ni. Z vprašanji o tem, koliko ljudi se odloča za krajši delovni čas zaradi starševstva, smo se obrnili na ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, a odgovorov nismo dobili.