V osnutku tretjega poročila Evropske komisije o vladavini prava naj bi bila po informacijah N1 izpostavljena zaskrbljenost v Sloveniji zaradi povečanja vpliva ministra za notranje zadeve na delo policije, zmanjšanja avtonomije NPU, odsotnosti veljavne državne strategije za boj proti korupciji ...
Evropska komisija naj bi v kratkem objavila tretje letno poročilo o vladavini prava v članicah EU. Poročila naj bi pokazala pozitiven ali negativen razvoj na štirih ključnih področjih pravne države: pravosodnem sistemu, boju proti korupciji, pluralnosti medijev ter pri drugih institucionalnih vprašanjih, povezanih s sistemom zavor in ravnovesij. Poročila temeljijo na raznovrstnih virih in številnih pogovorih s predstavniki vladnih institucij in nevladnih organizacij, Komisija pa povzema dejstva, ocene, poročila in sodbe ter sama v glavnem ne razsoja.
Evropska komisija bo v letošnjem osnutku poročila po naših informacijah zapisala, da je Slovenija predlagala evropska delegirana tožilca – zaradi te zamude je bila v lanskem poročilu izpostavljena zaskrbljenost. Komisija pa naj bi ob tem vendarle spomnila, da je prejšnja vlada nato spisala predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. Z njim bi spremenila postopek predlaganja evropskih delegiranih tožilcev, kar bi ji odprlo pot za zamenjavo že imenovanih delegiranih tožilcev. Spomnimo, da je vlada Janeza Janše načrtovala spremembe, po katerih bi lahko pravosodno ministrstvo samo predlagalo kandidate za evropske delegirane tožilce, končno odločitev, katera imena bodo posredovana evropskemu javnemu tožilstvu, pa bi imela vlada. Sedanji zakon izbiro, koga država predlaga na to mesto, prepušča državnotožilskemu svetu, vlada se z njegovim predlogom samo seznani.
V lanskem poročilu je Evropska komisija navedla tudi neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev. Tokrat naj bi poudarila, da je nova vlada ta zastoj že (deloma) odpravila. Ministrska ekipa Roberta Goloba je namreč, kot smo poročali, na eni prvih sej imenovala 13 državnih tožilcev, katerih postavitev je Janševa vlada zadrževala v predalu.
Spomnimo, konec letošnjega januarja smo v uredništvo N1 pridobili osnutek poročila o stanju vladavine prava, ki ga je Slovenija poslala Evropski komisiji. Čeprav naj bi države sporočale zgolj dejstva in podatke, ji je slovenska vlada poslala skupek vrednostnih sodb in stališč, ki so bili po meri tedaj največje vladne stranke SDS. Tako so zapisali, da je bilo v zadnjem četrt stoletja v sodniško službo imenovanih več sto sodnikov, ki so osumljeni kršitev človekovih pravic, da je bil v zadnjem času to kriterij za napredovanje sodnikov in tožilcev, da je bil Janša leta 2014 v zapor poslan tri tedne pred volitvami … Več v prispevku Poročilo o vladavini prava znova po meri Janševe SDS.
O parlamentarnih preiskavah in vplivu ministra
Prav tako naj bi Komisija v letošnjem osnutku poročila izpostavila ugotovitve ustavnega sodišča o neustreznosti zakonodaje, ki regulira parlamentarne preiskave. Ustavno sodišče je sicer v zadevi Kangler presodilo, da poslanci ne smejo izvajati parlamentarne preiskave z namenom iskanja politične odgovornosti konkretnih sodnikov in tožilcev v konkretnih zadevah.
Komisija naj bi se zaustavila tudi pri sredstvih za delovanje sodstva in tožilstva pri nas. Tako naj bi zapisala, da so spremembe proračuna za leto 2022 sodiščem, državnemu tožilstvu in sodnemu svetu prinesle manj denarja, kot je bilo dogovorjeno, sodne oblasti pa da s takšnim predlogom vlade niso bile seznanjene.
V delu osnutka, ki govori o pravosodnem sistemu, naj bi Evropska komisija izpostavila še zaskrbljenost zaradi vpliva ministra za notranje zadeve na delo policije v Sloveniji, kar bi lahko negativno vplivalo na neodvisno delo državnih tožilcev in Evropskega javnega tožilstva (EJT). Navedbe Evropske komisije naj bi se nanašale na lani sprejete spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji in uredbe o sodelovanju med državnim tožilstvom in policijo pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj. Te spremembe so namreč notranjemu ministru, tedaj je to funkcijo zasedal Aleš Hojs, prinesle pristojnosti, da daje policiji navodila, dokler državni tožilec pisno ne zahteva prevzema vodstva preiskave oziroma policiji ne napiše pisnih navodil.
S konec junija sprejetimi spremembami uredbe je sicer Golobova vlada del omenjenega problema že odpravila. Tako lahko državni tožilec ponovno ustno usmerja policijo v predkazenskem postopku. Del problema, ki naj bi ga glede omogočanja posegov notranjemu ministru v delo policije izpostavila Evropska komisija, pa naj bi odpravili s sprejemom zakona proti škodljivim ukrepom Janševe vlade, ki ga je v parlamentarni postopek vložil Inštitut 8. marec. Koalicija njegov sprejem načrtuje že za prihodnji teden, z njim pa bi med drugim črtali v času prejšnje vlade sprejete spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji. Notranja ministrica Tatjana Bobnar je pred dnevi dejala, da je bila lanska sprememba zakona, ki je tožilca potisnila iz predkazenskega postopka in “na nek način to pristojnost dala ministru za notranje zadeve”, nedopustna.
Komisija naj bi tudi zapisala, da je pravosodje v Sloveniji sicer v zadnjem času pokazalo nekoliko večjo učinkovitost, vendar izzivi, izpostavljeni v prejšnjih poročilih, ostajajo. Poudarila naj bi dolžino sojenja v primerih kaznivih dejanj pranja denarja.
(Ne)avtonomnost nacionalnega preiskovalnega urada
V drugem delu poročila, ki govori o boju proti korupciji, naj bi Evropska komisija Slovenijo spomnila na izzive, s katerimi se soočajo neodvisne institucije, ki delujejo na tem področju. Omenila naj bi lansko skupno izjavo štirih institucij – komisije za preprečevanje korupcije, računskega sodišča, urada varuha človekovih pravic in informacijske pooblaščenke – o pritiskih, ki jih nanje izvajajo politiki. Kot so zapisali, se ponavljajoči pritiski vršijo preko koordiniranih napadov v medijih in na družbenih omrežjih. Na N1 smo sicer poročali, so predstavniki omenjenih institucij opozorilo o političnih pritiskih ponovili marca letos, torej tik pred parlamentarnimi volitvami.
Po navedbah Komisije naj bi resni pomisleki obstajali tudi glede neodvisnosti specializirane protikorupcijske policije – Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Ta je pred oktobrom 2021, ko je bila sprejeta novela zakona o organiziranosti in delu v policiji, imel pravno absolutno avtonomijo glede preiskav in sprejemanja odločitev, naj bi bilo zapisano v osnutku poročila.
Pojasnjeno naj bi bilo, da je omenjena novela zakona omejila avtonomijo odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter odpravila avtonomijo direktorja NPU glede izbora preiskav. Minister za notranje zadeve je dobil pooblastila, da določi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vodilni v policiji, vključno z direktorjem NPU. Tudi ta del zakona o organiziranosti in delu v policiji bo v primeru sprejema omnibus zakona, ki ga je spisal Inštitut 8. marec, odpravljen.
Evropska komisija naj bi v osnutku poročila tudi opozorila, da Slovenija trenutno nima veljavne državne strategije za boj proti korupciji (zadnja se je nanašala na obdobje 2017–2019), in da je bilo število kazenskih preiskav in obtožnic v zadevah, povezanih s korupcijo, lani najnižje v zadnjih desetih letih: leta 2021 je policija preiskovala 36 primerov domnevne korupcije, leta 2020 298, leta 2019 pa 185. Kar pa zadeva število obtožnic, ki so jih spisali državni tožilci – leta 2021 jih je bilo 21, leta 2020 23, leta 2019 pa 123.
V lanskem poročilu je bila v delu o pluralnosti in svobodi medijev posebej izpostavljena Slovenska tiskovna agencija (STA), ki ji je urad vlade za komuniciranje neupravičeno odtegnil denar. V letošnjem osnutku poročila naj bi Komisija navedla, da je problem financiranja STA rešen. Poudarila pa naj bi potencialno problematičnost koncentracije lastništva medijev na slovenskem trgu, državno oglaševanje v medijih, vse slabše razmere oziroma sovražno okolje, v katerih delajo novinarji …
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje