Nekatere živali, najbolj značilno pa rjavi medvedi, se ob prehodu v hladnejše obdobje odpravijo na zimsko spanje. Za slovenske medvede je sicer značilno, da v svojih brlogih preživijo precej manj časa kot medvedi v drugih državah. Zakaj je tako, za N1 pojasnjuje Miha Krofel, raziskovalec na oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete.
Nižje temperature, krajši dnevi in pogoste padavine v ljudeh nemalokrat vzbudijo občutek otožnosti in bi, kot se nekateri radi pošalijo, obdobje zime kar prespali. Če lahko mi o tem zgolj sanjamo, je to za mnoge živali vsakoletna rutina in ne nazadnje način preživetja. Kaj pravzaprav pomeni zimsko spanje in zakaj živali pozimi spijo? Kot pojasnjuje dr. Miha Krofel, raziskovalec na oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, zimsko spanje pomeni hibernacijo – daljše mirovanje živali v zimskem času, ko je v naravi praviloma na voljo manj virov hrane.
“Nekatere živalske vrste so se prilagodile tako, da v tem času zmanjšajo porabo energije in upočasnijo svoj metabolizem. Pri nekaterih vrstah, kot so polhi, je zimsko spanje zelo globoko, tako da se temperatura močno zniža, dihanje in srčni utrip pa močno upočasnita. Pri drugih vrstah, kamor sodijo tudi rjavi medvedi, pa je spanje precej manj globoko, in se zato lahko tudi hitreje prebudijo,” predstavi Krofel.
Medvedi spijo manj časa kot medvedke
Priprave na zimsko spanje so pri različnih vrstah različne, pogosto – tudi pri medvedih – pa je nabiranje maščobnih zalog z intenzivnim hranjenjem v jesenskem času, po tem pa si živali poiščejo ali izkopljejo brlog, v katerem preživijo zimo ali vsaj del zimskega časa. Povprečno obdobje zimskega spanja pri medvedih v Sloveniji traja od začetka decembra do začetka marca. Načelno pa lahko na medveda v brlogu naletimo od sredine oktobra do konca aprila, kar je priporočljivo upoštevati pri obiskih jam na območju medveda.
Študija, ki je bila objavljena v ugledni britanski znanstveni reviji Journal of Zoology, je sicer pokazala, da so slovenski medvedi za dremež večinoma izbirali kraške jame in spodmole, med jamami pa so raje izbirali tiste z majhnim vhodom. V povprečju je bil ta širok le 62 centimetrov.
Kot še izhaja iz študije, so slovenski medvedi v brlogu v povprečju preživeli 74 dni na leto, podobno kot drugod po svetu pa samci prespijo manj časa kot samice. V nasprotju z večino drugih območij so se slovenski medvedi med zimo pogosto zbujali in zapuščali brloge. “Primerjava s prejšnjimi raziskavami po Evraziji in Severni Ameriki je pokazala tudi, da medvedi v slovenskih brlogih preživijo bistveno manj časa – samice za 45 odstotkov in samci za 56 odstotkov manj časa, kot bi pričakovali za našo geografsko širino,” navaja študija.
Imajo dostop do hrane in nimajo potrebe po spanju
Zakaj medvedi v Sloveniji prespijo manj časa kot drugod? Raziskovalci so preverili, kaj naši medvedi počnejo pozimi, kadar ne spijo. Ugotovili so, da velik del časa preživijo na krmiščih s koruzo, ki so sicer predvsem namenjena odvračanju medvedov od naselij. V primerjavi z ostalimi deli leta medvedi, ki ostanejo budni, rabo krmišč v zimskem času povečajo za 61 odstotkov. Umetno krmljenje je tako pri nas kot drugod po svetu precej kontroverzen ukrep, opozarja Krofel.
“Ta praksa je ponekod stara več kot 100 let in v preteklosti se je domnevalo, da je to učinkovit način za odvračanje medvedov od naselij. To je še vedno eden glavnih razlogov za zelo intenzivno krmljenje – v povprečju se znotraj območja enega medvedjega domačega okoliša letno pripelje 43 ton koruze. Vendar so novejše raziskave pokazale, da je učinkovitost tega ukrepa v večjem delu leta vprašljiva, vsaj na način, kakor se izvaja v Sloveniji, ko so nekatera krmišča precej blizu naselij. So pa po drugi strani raziskave pokazale, da ima umetno krmljenje v zimskem času velik vpliv na število dni, ki jih medvedi preživijo v brlogih. Ta je v Sloveniji neprimerljivo krajši kot na območjih s primerljivo klimo, kjer umetnega krmljenja ne izvajajo. Tam so medvedi v brlogih v povprečju enkrat dlje kot pri nas. V Sloveniji imajo zaradi umetnega krmljenja vso zimo dostop do hrane, zato nimajo takšne potrebe po zimovanju,” pojasnjuje strokovnjak.
In ravno krmljenje bi lahko, tako Krofel, vplivalo na konflikte z ljudmi, saj je jasno, da medved, dokler je v brlogu, ne bo povzročal težav. “Zaradi tega bi bilo verjetno smiselno, da bi se intenzivnost krmljenja vsaj v zimskem času zmanjšala. Manjša količina umetne krme v gozdovih bi verjetno pripomogla tudi k manjši rodnosti naših medvedov, saj v zadnjih letih vedno več tujih raziskav kaže na povezavo med razpoložljivostjo hrane v okolju in rodnostjo pri medvedkah, še posebej mladih,” ocenjuje.
Na zimsko spanje medvedov pa ne vplivajo zgolj krmišča s koruzo, temveč tudi podnebne spremembe in milejše zime. “Na čas, ki ga medvedi preživijo v brlogih, poleg hrane pomembno vpliva tudi klima. Topleje kot je, kasneje bodo odšli v brloge in prej se bodo zbudili. V povprečju se za vsako stopinjo geografske širine proti jugu čas zimovanja skrajša za tri dni, podobne učinke pa ima tudi globalno segrevanje ozračja,” poudarja Krofel.
Velikosti populacije medvedov v Sloveniji niso znane
Za slovenske medvede je sicer značilna največja znana rodnost te vrste v Evropi, kar bi lahko bilo povezano tudi z intenzivnim krmljenjem. Trenutne velikosti populacije medvedov v Sloveniji niso znane, saj je bilo zadnje zanesljivo štetje opravljeno leta 2015. Takrat je bilo število ocenjeno na 711 pred odstrelom in 599 po odstrelu. “Od takrat se je populacija najverjetneje povečala, vendar dokler ne bo opravljeno naslednje genetsko štetje, lahko o točnih številkah le ugibamo. Glavni naravni dejavnik, ki določa gostoto medvedov, je razpoložljivost njihove hrane, te pa je pri nas veliko, tako da bi se lahko verjetno število še povečalo. Vprašljivo pa je, kako bi takšno povečanje sprejeli ljudje,” navaja sogovornik.
Medveda lahko v Sloveniji srečamo praktično povsod, morda z izjemo Prekmurja. “Predvsem mladi samci se lahko brez večjih težav prestavijo tudi več kot 100 kilometrov, potem ko zapustijo matere. So pa daleč največje gostote medvedov značilne za dinarske gozdove, predvsem na Notranjskem in Kočevskem. Tudi v neposredni bližini Ljubljane se kdaj pojavi kakšen medved, gre pa večinoma za osebke, ki so izgubili strah pred ljudmi (npr. zaradi človeške hrane). V splošnem pa se večina medvedov izogiba večjim urbanim površinam,” še izpostavi Krofel.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje