S 1. januarjem 2024 Slovenija uradno prevzema dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, prvi uradni delovni dan za posebno slovensko misijo v New Yorku pa bo 2. januar. Z Matejem Marnom, vodjo projektne enote Varnostnega sveta ZN na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, smo se pogovarjali o tem, kakšno delo čaka slovensko posebno misijo, koliko ljudi jo bo sestavljalo in kakšne funkcije bodo zasedli.
Slovenija je bila 6. junija na glasovanju v Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) v obdobju 2024–2025, mandat pa začenja s 1. januarjem 2024. V Generalni skupščini je že v prvem krogu prejela potrebno dvotretjinsko podporo in premagala protikandidatko Belorusijo. Za Slovenijo je namreč glas oddalo 153 držav.
Varnostni svet Združenih narodov je eden od šestih glavnih organov Organizacije združenih narodov, njegova glavna naloga pa je zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti. Pooblastila VS ZN vključujejo tudi vzpostavitev mirovnih operacij, uvedbo mednarodnih sankcij in odobritev drugih ukrepov. VS ZN sestavlja 15 članic, od katerih je pet stalnih. Te lahko vložijo veto in tako blokirajo katerokoli vsebinsko resolucijo. To so: Francija, Rusija, Združeno kraljestvo, Kitajska in Združene države Amerike.
Slovenija je bila v preteklosti že enkrat izvoljena za nestalno članico VS ZN, in sicer v letih 1998 in 1999, drugo izvolitev pa je vrh slovenske politike označil kot enega največjih uspehov slovenske diplomacije v zadnjih letih. Poleg Slovenije so bile na junijskem glasovanju za nestalne članice Varnostnega sveta izvoljene še Alžirija, Sierra Leone, Južna Koreja in Gvajana.
Konec julija je vlada premierja Roberta Goloba sporočila, da bo posebno misijo za članstvo Slovenije v VS ZN vodil nekdanji državni sekretar na zunanjem ministrstvu in nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar.
Poleg Žbogarja bo pri nestalnem članstvu Slovenije v Varnostnem svetu delovalo še okoli 30 ljudi, večinoma gre za diplomate in diplomatke z ministrstva za zunanje in evropske zadeve, so pa med njimi tudi uslužbenci ministrstev za obrambo in notranje zadeve.
Vodja projekte enote za Varnostni svet ZN na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Matej Marn je za N1 dejal, da bo prvi uradni dan za Slovenijo v VS ZN 2. januar. Takrat se bodo sestali politični koordinatorji držav članic stalnih predstavništev, ki bodo sestavili osnutek programa dela za mesec januar. Prvi mesec v letu bo Varnostnemu svetu predsedovala Francija, Slovenija pa bo predsedovanje prevzela septembra prihodnje leto.
Po tem, ko bo pripravljen osnutek programa za januar, bo 2. januarja sledila še ceremonija dviga zastav petih novih nestalnih članic Varnostnega sveta. Kot pravi Marn, sicer ne gre za formalni dogodek, ampak za neko tradicijo, ki jo je uvedel Kazahstan pred okoli desetimi leti, da bi bil sprejem novih nestalnih članic nekako bolj svečan dogodek.
“Praktično vsak dan poteka tak ali drugačni sestanek Varnostnega sveta. Imamo okoli pet vrst formalnih zasedanj, in sicer so to odprte razprave, kjer lahko sodelujejo tudi nečlanice Varnostnega sveta, sodeluje pa seveda vseh 15 članic. Na dnevnem redu so tudi samo razprave, ki so neodprtega tipa, v katerih se obravnavajo na primer razmere v posameznih regijah in državah. Na teh razpravah lahko sicer sodelujejo tudi nečlanice, vendar zgolj tiste, ki so neposredno vezane na posamezno temo,” je na vprašanje, kakšna zasedanja ima Varnostni svet, odgovoril Marn.
Na dnevnem redu so pogosto tudi ‘brifingi’ oziroma poročanja, na katerih generalni sekretar ali pa kdo drug poroča o razmerah v določeni državi, poročanju pa sledi razprava. Obstajajo tudi zaprta formalna zasedanja VS ZN, kjer sodelujejo države članice, lahko pa sodeluje tudi kakšna druga država, ki ni članica, ki ima neposreden interes. “Razlika med brifingom in zaprtim formalnim zasedanjem je, da zaprto zasedanje ni dostopno javnosti, medtem ko brifing lahko poslušajo tudi druge države, ne morejo pa sodelovati,” je pojasnil Marn.
Del dnevnega dogajanja v Varnostnem svetu so še neformalna zasedanja, ki so namenjena posvetovanjem o določenih “produktih” varnostnega sveta. Po Marnovih besedah gre za razne resolucije VS, predsedniške izjave, pisma predsedujočega ali pa na primer usklajevanje izjave za javnost. Neformalna zasedanja vedno potekajo za zaprtimi vrati, stran od oči javnosti v posebni dvorani, ki se ji neuradno reče tudi soba za konzultacije.
“Posebna oblika neformalnega zasedanja pa se imenuje ‘Arria formula’. To zasedanje lahko kadarkoli skliče katerakoli država članica Varnostnega sveta. Velikokrat se ‘Arria formula’ zasedanja uporablja za obravnavo razmer v Ukrajini. Imenuje pa se po nekdanjem venezuelskem veleposlaniku v Varnostnem svetu Diegu Arrii, ki je pred okoli 30. leti prvič predlagal takšen format zasedanja in je še danes v veljavi,” je pojasnil Marn.
V okviru VS ZN deluje še okoli 20 podrejenih delovnih teles oziroma subsidiarnih teles, kjer delujejo vse države članice. Slovenija bo prevzela vodenje dveh subsidiarnih teles, in sicer bo predsedovala sankcijskima odboroma za Irak in Libanon, dobila pa je tudi podpredsedniški mesti v sankcijskem odboru za Jemen in odprti neformalni delovni skupini za dokumentacijo in druga postopkovna vprašanja.
Ob že omenjenih okoli 30 slovenskih uslužbencih, ki bodo sodelovali v posebni misiji, bo v skladu z ustaljeno prakso sodelovala tudi irska diplomatka v vlogi sekundiranke. Kot je pojasnil Matej Marn, je bila Irska pred kratkim v Varnostnem svetu in ima zato izkušnje iz delovanja, zato je bil sklenjen dogovor med Slovenijo in Irsko, da ena njihova diplomatka sodeluje v slovenski misiji. Njeno plačilo zagotavlja Irska, deluje pa po navodilih slovenske misije in zastopa slovenska stališča. Trenutno še potekajo dogovori o zaposlitvi kakšnega lokalnega eksperta, ki že več let opravljajo različne funkcije v Varnostnem svetu.
Poleg vodje slovenske misije v VS ZN Samuela Žbogarja bodo imeli še štirje slovenski predstavniki pravico do nastopov in glasovanj v Varnostnem svetu, preostali člani misije pa delujejo v vlogi svetovalcev in v subsidiarnih telesih VS ZN.
Vodjo projektne enote Varnostnega sveta ZN na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Mateja Marna smo povprašali tudi o vlogi, ki jo bo v času nestalnega članstva Slovenije v VS ZN imela ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Kot je pojasnil, se v okviru Varnostnega sveta večkrat organizirajo tudi zasedanja na ministrski ravni, prvo takšno zasedanje pa bo na sporedu že 25. januarja, ki se ga bo udeležila tudi Fajon. Tovrstnih zasedanj se bo ministrica za zunanje zadeve skušala udeleževati v čim večji meri, ob tem pa tudi ni izključeno, da se bosta septembra, ko bo Varnostnemu svetu predsedovala Slovenija, nekaterih zasedanj udeležila tudi predsednik vlade Robert Golob in predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Za katera področja se bo Slovenija zavzemala v Varnostnem svetu ZN?
Konec novembra je vlada sporočila, da je med področja, za katera se bo Slovenija zavzemala v svojem dvoletnem mandatu nestalne članice Varnotnega sveta ZN, uvrstila preprečevanja konfliktov, zaščito prebivalstva v oboroženih spopadih, vključevanje žensk v procese preprečevanja in razreševanje spopadov ter podnebne spremembe. Kot so takrat sporočili z vlade, so izbrali področja, ki odražajo zunanjepolitične prioritete Slovenije in sledijo sloganu slovenske kandidature – “Krepimo zaupanje. Varujemo prihodnost”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje