Interventni zdravstveni zakon dobil zadostno podporo v državnem zboru

Slovenija 14. Jul 202214:52 > 16:42
Delite:
UKC: Bolnišnica Petra Držaja
Foto: UKC Ljubljana

Poslanci in poslanke v državnem zboru so na izredni seji obravnavali predlog interventne zakonodaje, s katero želi vlada stabilizirati zdravstveni sistem. 48 poslancev je glasovalo za zakonski predlog, proti jih je bilo 27. Poslanci Levice so sprejetju zakona nasprotovali zaradi vključevanja koncesionarjev v ukrepe za skrajšanje čakalnih vrst.

Državni zbor je prižgal zeleno luč zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Od 82 prisotnih poslancev, jih je za potrditev zakona glasovalo 48, proti pa je bilo 27 poslancev.

Poslanke in poslanci so ob tem zavrnili dopolnila, ki so jih predlagali v SDS, in so se med drugim nanašala na odločanje o podaljšanju koncesij. SDS je sicer z dopolnilom predlagala še, da se omogoči koriščenje odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. A poslanci o predlogu dopolnila niso glasovali, saj, kot je razvidno s spletne strani DZ, ni bil pravilno vložen.

V poslanskih skupinah Svoboda in SD za sprejetje interventnega zakona

V poslanski skupini Svoboda so prepričani, da bo predlagani zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, zdravstvenim delavcem prinesel možnost organizacijske in kadrovske razbremenitve, državljanom pa učinkovito javno zdravstvo, dostopno vsem pod enakimi pogoji, brez dolgih čakalnih vrst.

Po mnenju poslanke Gibanje Svoboda Tamare Kozlovič se v največji koalicijski stranki zavedajo, da je “nalezljivih bolezni” v zdravstvenem sistemu več, zdravilo zanje pa je zdravstvena reforma. A te po mnenju Kozlovič ni mogoče izpeljati v mesecu ali dveh. V Svobodi menijo, da je predlagani zakon prvi korak na tej poti, ki pa bo “vse prej kot lahka”.

Podporo so napovedali tudi v poslanski skupini SD, kjer so do predlaganih ukrepov sicer nekoliko bolj zadržani. Kot je poudarila poslanka Bojana Muršič, predlagani zakon “še zdaleč ni idealen”. Izpostavila je kritike in pripombe strokovne javnosti, ki jih ministrstvo ni vključilo v proces nastajanja zakona. V SD ob tem pozdravljajo nekatere rešitve, med drugim finančne stimulacije zdravstvenih delavcev ter administrativne razbremenitve zdravnikov družinske medicine in pediatrije.

V SD upajo, da bo zakon, “ki naj bi bil prvi korak k vsaj delnemu izboljšanju razmer v našem zdravstvu,” v praksi izvedljiv in da se bodo z njim poistovetili vsi deležniki. “Le tako lahko upamo na zagotovitev stabilnega javnega zdravstvenega sistema,” je dodala Muršičeva.

Delovanja sistema si v SD sicer nikakor ne predstavljajo brez koncesionarjev. “Se pa strinjamo, da morajo veljati enaka pravila za vse, torej za javne zdravstvene zavode in tudi koncesionarje, ne pa da so koncesionarji v boljšem položaju od zdravstvenih domov, saj zanje ne veljajo določena pravila,” je še izpostavila.

Zdravnica
Foto : Tina Kosec/BOBO

Vključevanje koncesionarjev za skrajšanje čakalnih vrst moti Levico

Miha Kordiš je v predstavitvi stališča poslanske skupine Levica povedal, da v stranki vidijo največji problem prav v vključevanju koncesionarjev v ukrepe za skrajšanje čakalnih vrst.

“Če z interventnim zakonom v sistem damo dodatna sredstva, mora biti denar dejansko porabljen za krepitev javnih bolnišnic in zdravstvenih domov, ki opravijo veliko večino storitev,” je povedal Kordiš.

Ker zakon tega ne počne, kot bi moral, po oceni Kordiša obstaja tveganje, da se bo kader, ki je sedaj zaposlen v javnih bolnišnicah, z interventnimi sredstvi preselil med koncesionarje. Nato bo “zdravniški lobi izsiljeval še več privilegijev za še več koncesij, za še več zasebništva”, slovenski zdravstveni sistem pa bo po besedah poslanca zdrsnil še bolj v smeri privatizacije.

Predlaganemu zakonu nasprotujejo v opozicijski SDS, pomisleke pa imajo tudi v NSi

Predlaganemu zakonu nasprotujejo tudi v največji opozicijski stranki SDS. Med drugim so po besedah poslanke Karmen Furman kritični do predlagane ukinitve novele zakona o javnem naročanju in nedavno ustanovljenega vladnega urada za centralno cenovno evidenco, ki še ni zares zaživel. Vprašljiva se jim zdi tudi predlagana ureditev prenosa pooblastil osebnega zdravnika na druge zdravstvene delavce.

Nejasna in pomanjkljiva ureditev se po besedah Furmanove kaže tudi pri ukrepu začasnega izvajanja zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa. Predlagana ureditev se namreč namesto na bolnika in vrsto storitve osredotoča na izvajalca zdravstvenih storitev, pri katerih obstaja čakalna doba.

“S takšnim ukrepom bo denar namenjen za finančno nagrajevanje tistih, ki imajo trenutno že najdaljše čakalne dobe,” je poudarila. V SDS pogrešajo tudi analize stanja s konkretnimi številkami, na katerih bi temeljili ukrepi.

Pomisleke imajo tudi v poslanski skupini NSi. “Če imamo kot zakonodajna veja oblasti iskren namen za skrajšanje čakalnih vrst, je nujno, da v izvajanje zdravstvenih storitev takoj, brez odlašanja vključimo vse razpoložljive kapacitete, ki jih premore ta država. To je treba narediti brez diskriminacije in privilegiranja kateregakoli izvajalca,” je izpostavil poslanec Jožef Horvat.

Ministru sicer priznavajo “iskreno željo po napredku”, a je, kot je dejal Horvat, za učinkovito modernizacijo slovenskega zdravstva potreben veliko več kot le dober namen in pozitivne misli. “Interventni zakon se velikih problemov v zdravstvu loteva z majhnimi obliži, toda če bodo ti obliži rešili samo eno človeško življenje, zakonu poslanska skupina NSi ne more nasprotovati,” je dejal.

Tukaj si lahko preberete, kaj prinaša zakonski predlog.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar