Koliko krompirja smo za plačo lahko kupili ob osamosvojitvi in koliko danes

O nekdanjih in današnjih časih nam veliko pove primerjava podatkov o tem, koliko neke dobrine smo lahko kupili s povprečno plačo v letih 1991 in 2025, so državni statistiki zapisali v publikaciji, ki so jo pripravili ob 35-letnici samostojne Slovenije. V nadaljevanju nekaj zanimivih primerjav, ki nam povedo, kako smo živeli v začetku 90. let, in tudi pozneje, in kako danes.

Koliko več si lahko privoščimo

Poglejmo najprej živila. Če smo leta 1991 s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili 787 kilogramov krompirja, smo ga lani več kot dvakrat toliko. Lani smo tudi lahko kupili petkrat toliko svinjskega mesa s kostjo kot ob osamosvojitvi, štirikrat toliko jedilnega olja in jabolk ter trikrat toliko sladkorja, pšenične moke in klasične kave.

Več si lahko privoščimo tudi drugih dobrin. Na primer, štirikrat toliko moških športnih hlač, dva pralna stroja, prej enega, in dvakrat toliko tudi ženskih striženj, navajajo državni analitiki. Leta 1991 smo si s plačo lahko kupili 192 vstopnic za kino, lani 214, kurilnega olja pa 991 litrov, lani 1.405 litrov.

Če pogledamo zadnje desetletje, so se med junijem 2015 in junijem 2025 cene življenjskih potrebščin zvišale za 30 odstotkov, v istem obdobju pa je povprečna mesečna neto plača zrasla za 60 odstotkov.

Tu dodajmo še, da je povprečna mesečna plača lani znašala 2.536 evrov bruto oziroma 1.602 evra neto. Najvišja je bila v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.555 evrov bruto), najnižja pa v gostinstvu, 1.838 evrov bruto.

Stanovanja vse bolj nedosegljiva

Glede dosegljivosti nepremičnin Surs nima podatkov, smo pa na Forbesu Slovenija pred časom za zadnje desetletje naredili primerjavo. Vzeli smo obdobje od 2015 do 2024 in ugotovili, da so se cene nepremičnin na ravni države več kot podvojile, medtem ko so stroški življenjskih potrebščin v tem času zrasli za 27,6 odstotka.

V nadaljevanju je nekaj primerjav, pri čemer poudarjamo, da je Gurs leta 2020 spremenil sporočanje cen. Namesto povprečne cene so začeli objavljati mediano, kar ni povsem primerljivo, vendar kljub temu daje dovolj jasno sliko. Za spremembo so se pri Gursu odločili, ker je bil vzorec opazovanja majhen in so nepremičnine zelo heterogene. S spremembo so zagotovili višjo kakovost podatkov. Na Gursu pojasnjujejo, da so letne številke na državni ravni primerljive, saj gre za velike statistične vzorce in je razlika med povprečjem ter mediano majhna.

Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja je s 1.450 evrov leta 2015, ko je bilo tudi cenovno dno zaradi vpliva finančne in tudi nepremičninske krize, poskočila na 2.920 evrov (srednja cena oziroma mediana) v letu 2024. Preračunano na povprečno veliko stanovanje, ki meri 55 kvadratnih metrov, je bilo pred dvema letoma treba zanj odšteti približno 80 tisoč evrov več kot leta 2015.

Rasle so tudi cene novogradenj. Gurs je sicer opozoril, da je pri tem treba upoštevati, da so bila praktično vsa v letu 2024 vseljiva nova stanovanja kupljena že v predprodaji po cenah, ki so veljale v času sklenitve pogodbe, tri ali celo štiri leta pred tem. V primerih, kjer so se predpogodbe sklepale v letu 2023, pa so bile cene že precej višje.

Cene novih stanovanj so se tako začele pri 6.500 evrov na kvadratni meter z vključenim DDV. To je skoraj trikrat toliko kot leta 2015, ko so bile povprečne cene novogradenj 2.500 evrov za kvadratni meter.

Pol avta na Slovenca

V Sloveniji je bilo konec lanskega leta registriranih 1,3 milijona avtomobilov. Njihovo število z leti narašča, saj jih je bilo v primerjavi z letom 1991 dvakrat toliko, v primerjavi z letom 1946, odkar ima statistični urad na voljo tovrstne podatke, pa skoraj 650-krat toliko. Če bi osebne avtomobile razdelili med vse prebivalce Slovenije, bi vsak imel 0,6 osebnega avtomobila, so izračunali državni analitiki.

Največ osebnih avtomobilov je za pogon še vedno uporabljalo dizelsko oziroma bencinsko gorivo, hibridnih avtomobilov je bilo šest odstotkov, električnih pa dva odstotka.

Več potujemo tudi z vlaki in letali, pri čemer je treba poudariti, da v številke niso zajeti samo prebivalci Slovenije.

Vlaki v Sloveniji so predlani prepeljali skoraj 17 milijonov potnikov, kar je največ od leta 1996. Teh je bilo najmanj, osem milijonov, leta 2020 zaradi pandemije covida, ko je bilo javno življenje omejeno.

Tri slovenska mednarodna letališča – Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališče Edvarda Rusjana Maribor in Letališče Portorož – so imela leta 2025 skoraj 1,6 milijona potnikov, kar je za približno tretjino več kot leta 2005. Velika večina teh potnikov je potovala prek ljubljanskega letališča, največ na relaciji med Slovenijo in Nemčijo.

Na svetovnem spletu 60 odstotkov več gospodinjstev

Lani je do interneta dostopalo 94 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji. Leta 2007, odkar Surs zbira ta podatek, je bilo takih gospodinjstev 58 odstotkov. Slovenija se po dostopnosti gospodinjstev do interneta uvršča blizu povprečja EU, ki znaša 95 odstotkov.

Leta 2025 je bilo v Sloveniji nekaj več kot 1,4 milijona uporabnikov interneta – mednje državni statistiki uvrščajo vse, ki so bili stari od 16 do 74 let in so ga uporabljali v treh mesecih pred anketiranjem. Teh je bilo za skoraj četrtino več (23 odstotkov) kot leta 2016.

Lani je kar 98 odstotkov uporabnikov interneta do njega dostopalo prek pametnega telefona.

Slovenci smo svetovni splet lani največ uporabljali za sprejemanje e-pošte (91 odstotkov), iskanje informacij o blagu in storitvah (87 odstotkov) in branje spletnih novic, časopisov in revij (76 odstotkov). V primerjavi z letom 2016 je vrstni red namenov ostal enak, se je pa v tem obdobju najbolj povečala udeležba na spletnih tečajih – lani je bilo na njih namreč šestkrat toliko udeležencev kot 10 let prej.

Med uporabniki interneta jih je lani 41 odstotkov uporabljalo orodja generativne umetne inteligence, denimo ChatGPT. Med njimi jih je 83 odstotkov ta orodja uporabljalo za zasebne in 41 odstotkov za službene namene ter okoli četrtina za formalno izobraževanje.

Slovenci nekoliko bolj zadovoljni s kakovostjo življenja

Stopnja tveganja revščine je bila lani 14,3-odstotna, kar pomeni, da je z dohodkom, manjšim od praga tveganja revščine, živelo približno 298 tisoč ljudi. Od leta 1997 se je zvišala za 0,3 odstotne točke. Slovenija sicer sodi med članice EU z razmeroma nizko stopnjo tveganja revščine.

Pomemben vidik kakovosti bivanja, poudarjajo na Sursu, je tudi, kako gospodinjstva sama dojemajo svoj finančni položaj. Delež tistih, ki so ocenila, da so z dohodki mesec preživela težko oziroma zelo težko, je lani znašal 17 odstotkov. Gospodinjstev, ki so z dohodki shajala skozi mesec brez težav, pa je znašal 23 odstotkov. Subjektivno dojemanje finančnega položaja se je sicer v celotnem obdobju od 2005 izboljševalo: leta 2005 je desetina gospodinjstev mesec preživela brez težav.

Kako pa prebivalci Slovenije ocenjujejo zadovoljstvo z življenjem kot celoto: z družino, zdravjem, prostim časom, stanovanjem, službo, finančnim stanjem, medosebnimi odnosi in podobno? V letu 2025 so osebe, stare 16 let ali več, splošno zadovoljstvo z življenjem na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) ocenile s 7,6, leta 2012 pa s 7,1.