Finančni minister Klemen Boštjančič je danes na vladi dobil zeleno luč za predlog rebalansa proračuna, ki ga mora nato potrditi še državni zbor. Rebalans sledi reorganizaciji vlade, zaradi manjšega obsega energetske draginje pa prinaša tudi zmanjšanje primanjkljaja za 376 milijonov evrov. Še vedno bo znašal 2,9 milijarde evrov, kar je tretji največji proračunski primanjkljaj v zgodovini države.
“Gre za tehnični rebalans,” je danes dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Motiv za rebalans je bila namreč v začetku leta izpeljana reorganizacija vlade. Nova ministrstva so postala samostojni proračunski porabniki, zato je bila potrebna nova delitev denarja.
Tretji najvišji primanjkljaj
Proračun za leto 2023 je Državni zbor (DZ) sprejel novembra lani, ko je ob nekaj manj kot 13,5 milijarde evrov pričakovanih prihodkov določil porabo v rekordni višini skoraj 16,7 milijarde evrov. Z rebalansom, ki ga zdaj vlada pošilja v DZ, pa načrtovane izdatke zmanjšujejo za 609 milijonov evrov, na približno 16,1 milijarde evrov.
Ker se tudi predvideni prihodki znižujejo za 233 milijonov evrov oziroma 1,7 odstotka (predvsem zaradi nižjih načrtovanih prihodkov iz dohodnine po zvišanju povprečnin), bo primanjkljaj predvidoma nižji za 376 milijonov evrov. Po izračunu ministrstva bo znašal okoli 2,9 milijarde evrov (oziroma 4,5 odstotka BDP), kar je še vedno tretji najvišji primanjkljaj v zgodovini naše države. Višji je bil le leta 2013 (zaradi bančne sanacije) in leta 2020, v prvem letu epidemije koronavirusa.
Boštjančič je dejal, da ga znižanje primanjkljaja veseli. “Zavedamo se, da bodo prihodnje leto ponovno veljala fiskalna pravila, zato moramo javne finance upravljati preudarno, čemur smo sledili,” je dejal.
Dodal je, da z rebalansom vlada zmanjšuje tudi dovoljeni obseg novega zadolževanja države, in sicer s petih na 4,2 milijarde evrov.
Energetska kriza ni tako huda
Razlog za zmanjšanje izdatkov je predvsem v tem, da je vlada v prvotnem proračunu načrtovala visoke izdatke za blaženje energetske krize, ki pa potem (predvsem zaradi mile zime) niso bili potrebni. “Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive,” je dejal Boštjančič.
Znižanje načrtovanih izdatkov omogoča tudi zmanjšanje potreb po financiranju ukrepov, povezanih s covidom-19, in spremenjena dinamika črpanja kohezijskih sredstev. Črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvira 2021-2027 ne bo potekalo tako hitro, kot je vlada načrtovala jeseni. Proračunski izdatki na tej podlagi bodo letos zato nižji, je dejal Boštjančič.
Rebalans je sicer potreben zaradi nove organizacije vlade. Ta se je po osmih mesecih od nastopa mandata reorganizirala konec januarja, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Vlado tako od 24. januarja sestavlja 20 ministrstev. Boštjančič je danes dejal, da ministrstvom niso povečevali porabe, temveč so zgolj prerazporedili sredstva, kar je vlada tudi obljubljala pred referendumom o zakonu o vladi.
Pa reforme?
Ker vlada pripravlja kopico reform, ki naj bi vsaj v prvih letih prinesle negativne proračunske učinke, je ves čas v zraku vprašanje, koliko nas bo to stalo.
Spomnimo, da je vlada prejšnji teden sprejela tudi odločitev, da dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenese pod okrilje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ter omeji premijo za državljane na 35 evrov, v primeru, da bodo potrebe zdravstvenega sistema večje, pa naj bi tudi tu razliko financiral proračun.
A Boštjančič je danes poudaril, da rebalans temelji le na že sprejetih zakonskih rešitvah, kar pomeni, da morebitni finančni učinki reform in drugih načrtovanih ukrepov niso zajeti. Na vprašanje, ali letos pričakuje še kakšen rebalans, je dejal, da, “če ne bo kakšnih izrednih razmer, ni predviden še en rebalans”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje