V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) so izrabljeno jedrsko gradivo doslej shranjevali v bazenu za mokro skladiščenje, prihodnji teden pa ga bodo začeli premeščati v novozgrajeno zgradbo za suho skladiščenje. Izgradnja je potekala v okviru zadnje varnostne nadgradnje NEK. Vrednost projekta znaša skoraj 100 milijonov evrov.
V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) bodo iz bazena za mokro skladiščenje v novozgrajeno zgradbo za suho skladiščenje prihodnji teden začeli premeščati prvih 300 ton izrabljenega jedrskega goriva.
Novo skladišče so zgradili v okviru zadnje desetletne varnostne nadgradnje NEK. Šlo je za osemletni projekt, ki bo jedrsko elektrarno stal skoraj 100 milijonov evrov.
Gre sicer za približno oceno, končna vrednost naložbe pa še ni znana, je ob današnji predstavitvi projekta opozoril član uprave Neka Saša Medaković.
Skladišče bo zadostovalo vsaj za naslednjih sto let
Vodstvo jedrske elektrarne je sicer pojasnilo, da jim bo pasivno hranjenje v skladišču, ki so ga zgradili po na zahodu uveljavljeni tehnologiji, omogočilo enostavnejše, cenejše in varnejše skladiščenje izrabljenega goriva.
Novo skladišče bo zadostovalo vsaj za prihodnjih sto let, izrabljeno jedrsko gorivo pa bodo vanj premeščali po petih letih hranjenja in hlajenja v bazenu z vodo.
Iz tega bazena bodo v prvi kampanji do jeseni premestili 16 zabojnikov s 592 gorivnimi elementi. Drugo kampanjo so predvideli leta 2028, ko nameravajo premestiti 16 zabojnikov z enakim številom gorivnih elementov. Pozneje bosta sledili še tretja in četrta kampanja. V skladišču je prostora za vso življenjsko dobo prvega bloka NEK. Gre sicer za prehod od aktivnih rešitev k pasivnim, je še povedal Medaković.
Kot smo že poročali, je ravnanje z izrabljenim gradivom v NEK doslej potekalo v več korakih. Izrabljeno gorivo so najprej nekaj časa skladiščili v bazenih z vodo, kar je ustavilo verižno reakcijo v gorivu in ga hladilo. Za tem so gorivo premestili v suho skladišče, od tam pa v globoko geološko odlagališče, kjer so odpadki ostali za vedno.
Suho skladiščenje prinaša večjo varnost
Prednosti suhega skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva je predstavil skorajšnji predsednik uprave Neka Gorazd Pfeifer, ki bo svoj prvi mandat nastopil 11. aprila.
Opozoril je na večjo varnost v primerjavi s sedanjim mokrim skladiščenjem. Po njegovih besedah gre za robustno tehnično rešitev, ki zabojnike v skladišču ščiti pred izrednimi vremenskimi in potresnimi nevarnostmi. Zabojniki naj bi prenesli tudi padec komercialnega letala ali trk z lokomotivo, je pristavil.
Prednosti so med drugim še v dolgoročnem hlajenju brez delujočih hladilnih sistemov oz. z zgolj pasivnim zračnim hlajenjem s prostim pretokom zraka in v minimalni potrebi po vzdrževanju. S stališča radioloških vplivov oz. sevanja gre za minimalen vpliv na okolje, ob vseh postopkih pa je zagotovljena visoka raven varnosti delavcev in okolja, je še zatrdil Pfeifer.
Po podatkih vodje za jedrsko gorivo NEK in sredico reaktorja Andreja Kavčiča gre za zgradbo s 3500 kvadratnimi metri površine, visoko 20 metrov, ki so jo zgradili zahodno od jedrskega reaktorja in bazena za mokro hranjenje izrabljenega goriva. Železobetonska temeljna plošča je debela poldrugi meter, gradnjo nove infrastrukture pa je preverila Mednarodna agencija za atomsko energijo.
V jedrski elektrarni bodo za omenjeno suho skladiščenje uporabljali sistem shranjevanja v večnamenskih vsebnikih Holtec z betonskim plaščem. V vsakem zabojniku je prostora za 37 gorivnih elementov. V suhem skladišču pa je prostora za 70 zabojnikov oz. za skupaj približno 2600 gorivnih elementov.
Po vzoru evropskih držav
S suhim skladiščenjem bodo v NEK uvedli mednarodno priznano rešitev. Z njeno uvedbo so se pridružili državam, ki upoštevajo najsodobnejše varnostne zahteve pri začasnem skladiščenju izrabljenega jedrskega goriva. Tovrstno skladiščenje sicer uporabljajo v Belgiji, Nemčiji, na Madžarskem, v Švici, Španiji, Veliki Britaniji in ponekod v ZDA, je med drugim dejal Kavčič.
Zadnjih političnih nesoglasij glede drugega bloka krške jedrske elektrarne (JEK2) pa Pfeifer ni želel komentirati. Menil je le, da bi se dalo po zgledu nekaterih zahodnih držav življenjsko dobo Neka, če bi bilo to potrebno, podaljšati na skupaj 80 let oz. do leta 2063.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje