Vlada Roberta Goloba je po prvi seji 1. junija sprejela sklep, da morajo vsa ministrstva, organi v sestavi in vladne službe do 7. junija pripraviti poimenske sezname vseh zaposlitev ali premestitev med 1. januarjem 2020 in 1. junijem 2022. Po besedah vladnega urada za komuniciranje so vsa ministrstva že posredovala te sezname, v katerih so med drugim zapisani še podatki o nazivih, plačnih razredih in vrsti zaposlitve. Zadevo bo prevzelo ministrstvo za javno upravo, ki bo na osnovi prejetega gradiva v 60 dneh pripravilo končno poročilo, še pojasnjujejo na Ukomu.
Napoved revizij zaposlitev javnih uslužbencev na ministrstvih in organih vlade med 1. januarjem 2020 in 1. junijem 2022 je v političnih krogih in javnosti dvignila veliko prahu. Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da bodo preverjali zaposlitve tako v času vlade Janeza Janše kot tudi v času, ko je vlado vodil Marjan Šarec. Po besedah zdajšnjega premierja so se za to časovno obdobje odločili, ker naj bi bilo po njihovem mnenju tovrstne evidence lažje pripraviti za obdobje koledarskih let, poleg tega pa si ne želijo, da bi izpadlo, da nadzirajo zgolj kadrovanje ene vlade.
Ministrstva so morala do 7. junija tako pripraviti poimenske sezname vseh zaposlitev ali premestitev z zgoraj navedenem obdobju. Zdaj pa se poraja predvsem vprašanje, kaj namerava vlada s temi seznami storiti. Kot so nam sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom), bo gradivo iz pripravljenih seznamov pregledalo ministrstvo za javno upravo, ki bo v 60 dneh pripravilo končno poročilo. “Ko se bo vlada seznanila s končnim poročilom, bo z ugotovitvami tega poročila seznanila tudi javnost,” so še zapisali pri Ukomu.
Kaj želi vlada doseči s pregledom zaposlitev?
Predvsem iz vrst opozicije so se slišali očitki, da gre pri pripravah takšnih seznamov za nerazumno potezo vlade, ki presega tisto, s čimer naj bi se dejansko ukvarjala. Pri Ukomu pa pojasnjujejo, da se v javnosti pojavlja preveč napačnih interpretacij glede namena omenjenega pregleda. “Namera vlade nikakor ni odpuščanje, pavšalno spreminjanje kadrovskih potez, opravljenih od januarja 2020 do konca maja 2022, ali izpostavljanje katerekoli javne uslužbenke ali uslužbenca”, pojasnjuje Ukom. Po njihovih besedah želi vlada pri pregledu zaposlitev in premestitev ugotoviti, ali so bile pri napredovanjih, imenovanjih in drugih kadrovskih potezah uporabljene neustrezne, neprimerne ali celo nezakonite prakse kadrovanja.
“Če bo ugotovljeno, da obstaja vzorec tovrstnih praks, bo ta praksa sanirana s strokovno utemeljenimi sistemskimi rešitvami. Cilj teh rešitev je ponovna profesionalizacija državne uprave,” še dodajajo na Ukomu. Zadevo je komentirala tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je ugotovila, da so po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja podatki z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in porabi javnih sredstev prosto dostopni. Kot pojasnjujejo na Ukomu, vlada v skladu z zakonom o vladi nadzoruje delo ministrstev in je glede na sorazmeren obseg podatkov in namen obdelave upravičena do teh informacij, “saj gre za organe v sestavi ministrstev in vladne službe in ne za na primer neodvisne državne organe ali druge organe, katerih dela ne nadzoruje”.
Direktor UKOM 🇸🇮 @DraganBrBr: "Ministrstvo za javno upravo bo na osnovi prejetega gradiva v 60 dneh pripravilo končno poročilo. Ko se bo vlada seznanila s končnim poročilom, bo z ugotovitvami tega poročila seznanila tudi javnost." pic.twitter.com/VZGoqldoO6
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 9, 2022
Koalicija se je s pripravo seznamov ustrelila v koleno
Najbolj kritični do vladne revizije zaposlitev so v največji opozicijski stranki SDS. Namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač meni, da je takšen sklep vlade nenavaden in da “spominja na neke druge čase slovenske zgodovine. Vemo, kaj se je dogajalo z ljudmi, ki so jih najprej postavili na seznam, potem pa so jih negativno stigmatizirali, nato pa jim prilepili nalepko in jih sežgali.” Po Černačevih besedah je koalicija s to potezo dejansko sama sebe ustrelila v koleno, saj bo pri preverjanju zaposlitev in premestitev preverjala tudi obdobje, ko je vlado vodil Marjan Šarec, ki pa je v Golobovi vladi prevzel vodenje obrambnega ministrstva, ob združitvi stranke LMŠ z Gibanjem Svoboda pa se mu nasmiha še mesto podpredsednika stranke. SDS pripravo seznamov vidi predvsem kot način za iskanje posameznikov, ki niso blizu političnim vrednotam nove koalicije in so po večini bližje SDS. Černač je še povedal, da si ministri sami organizirajo delo in morebitne zaposlitve, saj so ministri odgovorni za optimalno organizacijo dela.
Sezname zaposlitev je zahtevala tudi Janševa vlada
Namera vlade Roberta Goloba, da želi preveriti morebitno sporno kadrovanje na ministrstvih, ni nova praksa. Tudi druga vlada Janeza Janše je zahtevala pripravo tovrstnega poročila. Leta 2012 je koalicija druge Janševe vlade zahtevala seznam na novo zaposlenih med letoma 2008 in 2012 z argumentom, češ da je to ustaljena praksa pri menjavi oblasti. Takrat se je zaiskrilo med Igorjem Lukšičem, tedanjim ministrom za šolstvo, ki svojemu nasledniku Žigi Turku v primopredajni zapisnik ni želel dodati seznama zaposlitev. Zvonko Černač je sicer dejal, da vlada Janeza Janše leta 2012 ni sprejela kakršnegakoli sklepa o reviziji zaposlitev in premestitev javnih uslužbencev na ministrstvih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje