Očitki Italije glede domnevnih kršitev evropske zakonodaje pri geografsko zaščiteni označbi balzamični kis so neutemeljeni, so za STA sporočili s kmetijskega ministrstva. Glede na to, da Evropska komisija ni podala nobenega obveznega mnenja, ter na podlagi sodbe sodišča iz leta 2019, so prepričani, da omenjeni predpis ni v nasprotju s pravom EU.
Iz Italije je v začetku tedna prišla novica, da vlada v Rimu od Evropske komisije zahteva, da proti Sloveniji sproži postopek ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje pri geografsko zaščiteni označbi balzamični kis. V Italiji namreč nasprotujejo osnutku slovenskega pravilnika o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline, ki se nanaša tudi na balzamični kis.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v odzivu za STA pojasnili, da so s potezo Italije seznanjeni samo preko medijev. “Uradno nismo prejeli nobene informacije niti s strani Italije, niti s strani Evropske komisije,” so zapisali. Po mnenju ministrstva so očitki Italije neutemeljeni, saj je balzamični kis generično ime, ki je v splošni uporabi ter ni v nasprotju z zaščitenimi geografskimi poimenovanji, ki jih je registrirala Italija.
Da je pridevnik balzamični generičen, pa po navedbah ministrstva potrjuje tudi sodba Evropskega sodišča iz decembra 2019. Sodišče je takrat razsodilo, da je del uredbe komisije o vpisu označbe v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb treba razlagati tako, da se zaščita označbe Aceto Balsamico di Modena ne razširi na uporabo posameznih negeografskih izrazov te označbe.
Sodišče poudarja, da registracija zadevne zaščitene geografske označbe in zaščita, ki izhaja iz nje, zajemata ime Aceto Balsamico di Modena kot celoto, saj ima to ime nesporni ugled na nacionalnem in mednarodnem trgu, pojasnjujejo na ministrstvu.
“Nasprotno pa negeografski izrazi te zaščitene geografske označbe, to je ‘aceto’ in ‘balsamico’ ter njihova uporaba v kombinaciji in v prevodu ne morejo imeti koristi od te zaščite, zlasti ker je izraz ‘aceto’ pogost izraz in izraz ‘balsamico’ pridevnik, ki se običajno uporablja za označevanje kisa z grenko-sladkim okusom,” so poudarili.
Na ministrstvu so ob tem spomnili, da mora članica EU vsak tehnični predpis, ki ga pripravlja, poslati v notifikacijo na Evropsko komisijo. Vse države unije pa imajo možnost, da na predpis podajo ugovore ali zahtevajo dodatna pojasnila.
Slovenija je osnutek pravilnika pri EU notificirala 2. decembra 2020. Na omenjeni pravilnik so v roku mirovanja dobili samo ugovor Italije. Komisija je rok mirovanja nato podaljšala za tri mesece, do 3. junija 2021. Slovenija je podala odgovor na ugovor, vendar do zdaj niso dobili nobene povratne informacije niti s strani Italije niti s strani komisije.
“Glede na to, da komisija ni podala nobenega obveznega mnenja, ter na podlagi sodbe sodišča, je Slovenija prepričana, da omenjeni predpis ni v nasprotju s pravom EU,” so zapisali. Slovenija z objavljenim predpisom ne želi zmanjšati slovesa zaščitenih italijanskih balzamičnih kisov, saj je določba o balzamičnem kisu ostala enaka, kot je v veljavnem pravilniku o kakovosti kisa in razredčene ocetne kisline iz leta 2004, so obenem na ministrstvu zagotovili v sporočilu za javnost. Menijo, da bo slovenski balzamični kis na trgu razpoznaven na enak način, kot do zdaj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!