Del civilne družbe ponovno poskuša s spremembo "nepoštenega" volilnega sistema, tokrat pa predlagatelji tudi zahtevajo, da volilci o novostih odločijo na referendumu. Med drugim je predlagana tudi možnost odpoklica poslanca. Kakšne so možnosti za uspeh in zakaj predlagajo, da bi imel volilec na voljo kar dva glasova?
Nacionalni svet za demokratično prenovo volilnega sistema in društvo Sinteza ponovno poskušata s predlogom za spremembo volilnega sistema v Sloveniji. Sedanji proporcionalni je namreč po njihovem mnenju nepošten in “že dolgo ne zadovoljuje osnovnih demokratičnih standardov”. Kot trdijo, lahko volilci dajo glas zgolj stranki, ne pa kandidatu, kot določa ustava.
V oddaji N1 STUDIO smo gostili enega od avtorjev predloga, nekdanjega ustavnega sodnika prof. dr. Cirila Ribičiča.
Kot je dejal uvodoma, si želijo, da bi o novem volilnem sistemu na referendumu odločali volilci: “Referenduma si želimo zato, ker bi šle politične stranke rade v neke manjše, da ne rečem kozmetične spremembe z uvedbo prednostnega glasu, mi pa menimo, da to ni dovolj.”
Prepričani so, da je rešitev tako imenovani kombinirani volilni sistem, kjer poskušajo kombinirati dobre strani tako večinskega kot tudi proporcionalnega sistema: “Tako da smo v Sloveniji končno našli en sistem, ki ni skrajen, ki pobira prednosti ene in druge skrajnosti, obenem pa odpravlja njune slabe strani.”
Zakaj se stranke, tudi vladajoče Gibanje Svoboda, ki je novinka na političnem prizorišču, temu tako upirajo? Kot ocenjuje Ribičič, ima stranka premierja Roberta Goloba drugačne zadržke kot stare, uveljavljene stranke. Katere, izveste v spodnjem posnetku.
V nadaljevanju je predstavil podrobnosti predlaganega kombiniranega sistema.
Po novem bi imel vsak volilec kar dva glasova, z vsakim bi bilo izvoljenih po 44 poslancev, skupno 88. Prvi glas bi bil namenjen izvolitvi po večinskem sistemu v dveh krogih (če v prvem nihče od kandidatov ne bi zbral vsaj polovice glasov), drugi pa po proporcionalnem. Ob tem je Ribičič odgovoril tudi na očitke, da naj bi bilo to “preveč zakomplicirano”.
“Za Moldavijo morda res, ampak mi nismo Moldavija”, pravi zaslužni profesor z ljubljanske pravne fakultete, v času osamosvojitve Slovenije tudi predsednik opozicijskih prenoviteljev (ZKS-SDP, danes Socialni demokrati).
Ostaja tudi predlog možnosti odpoklica poslanca, če bi ta ravnal v nasprotju z voljo volilcev, ki so mu dali mandat.
Kot pojasnjuje Ribičič, so politične stranke “najmanj navdušene ravno nad tem predlogom”. A tu je mogoče po njegovem mnenju najti tudi kompromisno rešitev – da bi šli postopoma oziroma po korakih, podobno kot imajo to urejeno v Veliki Britaniji. O podrobnostih pa v posnetku.
V zaključku pogovora pa je komentiral tudi razgrete razmere na ustavnem sodišču, ki že mesece odloča o noveli zakona o RTV Slovenija, zapleti pa se kar vrstijo. Kot ocenjuje, je bilo odločanje o tem zakonu doslej preveč javno, kar da je “povsem neresno”. Več o tem pa v članku Ciril Ribičič o molku ustavnega sodišča: Upam, da je to dober znak.
Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Podkast: oddajo lahko tudi poslušate
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje