Državni zbor čaka obravnava letnega poročila KPK, ki kaže stanje integritete v naši družbi. Kakšno je, kdo so najpogostejši kršitelji zakona o preprečevanju korupcije in kako so se odzvali na ugotovitve KPK? O vsem tem v oddaji N1 STUDIO s predsednikom senata Robertom Šumijem.
“Že sama kandidatura narekuje, da predstaviš svojo vizijo. Sam sem jo oblikoval na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj in prepričanja, kaj je dobro za komisijo in slovensko družbo,” je o novi viziji dela Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) dejal predsednik njihovega senata Robert Šumi v oddaji N1 STUDIO.
Letno poročilo komisije pravi, da je bilo zaznanih 78 sumov kaznivih dejanj in 188 sumov kršitev drugih predpisov.
“Na podlagi naših prijav presodimo, ali primer sodi v našo pristojnost. Če ugotovimo, da gre za elemente kaznivega dejanja, to odstopimo policiji oziroma tožilstvu,” je o procesu dela povedal Šumi. “Najbolj aktivni smo na področju nasprotja interesov in kršitev integritete, tega je največ. Prijave pa so največkrat povezane s sumom korupcije.”
Vseskozi sodelujejo s policijo in tožilstvom, če jim odstopijo kak primer v obravnavo, pa jih ti na letni ravni obvestijo, koliko postopkov so zaključili. “Ko jim informacijo odstopimo samo v vednost, povratne informacije ne terjamo,” je razložil Šumi.
Nabava zaščitne opreme
“Naše osnovno vodilo je bilo, da se preveri korupcijsko tveganje pri nabavi zaščitne opreme. Ugotovili smo številne anomalije oziroma odstopanja. Na podlagi ugotovitev smo uvedli večje število preiskav, ki še vedno potekajo. Nekatere so zaključene, ampak so še v fazi pritožbenega postopka. O tem več ne morem povedati, gre pa predvsem za kršitve integritete,” je o primeru nabave zaščitne opreme povedal predsednik KPK.
“Naš fokus je bil na Zavodu za blagovne rezerve in pristojnih ministrstvih. Osebe, ki jih preiskujemo, so javnosti znane – tako nekdanji kot zdajšnji funkcionarji in drugi uslužbenci,” je dodal.
Poseg zasebnega interesa v javnega je nedopusten
Lani jim je uspelo rešiti 80 odstotkov prejetih prijav, od tega je nekoliko manj kot 10 odstotkov takih, kjer so ugotovili kršitve. Največ kršitev je bilo ugotovljenih na lokalni ravni med župani in člani občinskih svetov, pa tudi pri ministrih in poslovodnih osebah v podjetjih, ki so v državni lasti.
“Po eni strani lahko razumemo, da je kršitev na lokalni ravni največ, saj je občin 212. Po drugi strani pa smo še vedno dokaj neozaveščeni o tem, da je poseg zasebnega interesa v javni interes nedopusten. To se pokaže pri županih in svetnikih, ko nekoga favorizirajo,” je dejal.
“Slišimo izgovore, da je Slovenija majhna, ampak če si človek z visoko stopnjo integritete, se izločiš in poveš: ’Tega poznam, v tem postopku ne morem sodelovati’. Če si transparenten, je vse v redu. Tudi takšnih primerov je veliko, mi obravnavamo anomalije.”
Še daleč od skandinavskih držav
Kot je dejal Šumi, večkrat rečemo, da čakamo na to, da bomo na ravni skandinavskih držav. “Pri nas je razkorak med tem, kar je zapisano in kar izvajamo, večji, kot je tam. In dokler bomo v tem razkoraku lagodno živeli, ne bo želje po spremembi. Dojeti moramo, da je to na škodo vseh nas in da je integriteta ključ in vodilo ter predpogoj za zaupanje,” meni.
“Želimo, da se že v vrtcih in nadaljnjem izobraževanju otroci pogovarjajo o tem, kaj je poštenost, pravičnost in zakaj je treba to gojiti. Tako kot smo se pred 20 leti pogovarjali o odpadkih,” je dodal.
Šumi: Ob kršitvi integritete bi bil odstop higieničen
“V času, ko delam na komisiji, ni bilo take stopnje integritete, da bi ljudje zaradi ugotovljenih kršitev odstopali. Želimo pa si seveda, da bi se ta standard vzpostavil,” je dejal. “Pri integriteti gre za kršitev pričakovanega ravnanja, za ravnanje, ki ne pritiče nekomu na funkciji. Takrat je higienično, da bi človek rekel ’hvala lepa’ in odšel.”
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate tukaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje