N1 STUDIO: Kdo bo mandatarski kandidat Povežimo Slovenijo po Colaričevi košarici

N1 video 28. Jan. 202216:20 > 19:104 komentarji
Delite:

Pet strank, združenih v gibanje Povežimo Slovenijo, bo na bližajočih se volitvah nastopilo s skupno kandidatno listo. S kom bi se v gibanju še lahko povezovali in s kom se ne bi, zakaj jih je zavrnil prvi mož Krke Jože Colarič in kdo bo zdaj njihov mandatarski kandidat? V N1 STUDIO smo gostili dva akterja iz tega gibanja: predsednika Zelenih Slovenije Andreja Čuša in evropskega poslanca iz vrst SLS Franca Bogoviča.

Do parlamentarnih volitev je še slabe tri mesece, že zdaj pa je jasno, da bo ponudba strank in list zelo pestra. Sploh na tako imenovani politični sredini vlada kar precejšnja gneča, zato so se nekatere stranke odločile za nastop s skupno listo kandidatov.

Tako je nastalo tudi gibanje Povežimo Slovenijo, v katero se je združilo pet strank, med njimi tudi ena parlamentarna – stranka Konkretno gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki ocenjuje, da bo Povežimo Slovenijo presenečenje letošnjih volitev. S kom bi se še povezovali in s kom se ne bi, zakaj jih je zavrnil prvi mož Krke Jože Colarič in kdo bo zdaj njihov mandatarski kandidat?

Predsednik uprave in generalni direktor Krke Colarič je v četrtek namreč dokončno zavrnil namige, da bo postal mandatarski kandidat gibanja. Dejal je namreč, da je Krka njegova edina in glavna stranka. Predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš je dejal, da to za gibanje ni nobena ovira. “Jasno smo povedali, da si želimo za mandatarja kakšnega uglednega gospodarstvenika, kot je recimo gospod Colarič, ampak seveda je kandidatk in kandidatov kar nekaj,” pravi, zato jim Colaričeva odločitev ne bo vzela vetra iz jadra. Njegovo odločitev sicer spoštujejo. “Po drugi strani je to za slovensko gospodarstvo in Krko verjetno dobra novica,” razmišlja Čuš, medtem ko gre gibanje optimistično naprej.

Pravi, da so v fazi finaliziranja pogodbe o skupnem nastopu na volitvah, morajo se še pogovoriti o volilnih okrajih, medtem ko bo izbira mandatarja češnja na torti. “Vse opcije so še danes odprte, se pa ne obremenjujemo niti toliko s tem, ampak predvsem sami s sabo, da še v svojih vrstah naredimo nekaj domače naloge, ki je pred nami,” je dejal Čuš. Poudaril je, da gre v gibanju za projekt petih strank, in da je to pri nas eden prvih političnih projektov povezovanja in sodelovanja, čeprav je v drugih državah to že tradicija.

Podobnik brez mandatarskih ambicij

Evropski poslanec iz vrst SLS Franc Bogovič je dejal, da mu je bilo zelo všeč, da so dogovori s Colaričem potekali, tudi on pa njegovo odločitev, da bo njegova prva stranka Krka, razume. “Bi bilo pa zelo zanimivo, če bi se dva menedžerja srečala v mandatarskih kandidaturah,” je dejal. Na vprašanje, ali je možno, da bo kandidat za mandatarja prvak stranke SLS Marjan Podobnik, je odgovoril, da ne verjame, da se bo to zgodilo. “Mislim, da bo dal tudi na listi prednost županu iz njegovega okraja Janezu Cimpermanu, županu Iga, in doslej še nisem slišal, da bi bila njegova ambicija,” je dejal.

Podprl je Čuševe besede, da v teh trenutkih potrjujejo kandidatne liste in dejal, da imajo že med samimi predsedniki ugledna imena, kljub temu pa upa, da pridejo skupaj še s kakšnim gospodarstvenikom. “To je naša želja. Smo stranka, ki stavimo na socialno tržno gospodarstvo, kjer je treba najprej ustvariti in s tem tudi zagotoviti socialno državo in blaginjo za vse ljudi.”

Bogovič ostaja v evropskem parlamentu

Nedavno so v gibanju dejali, da imajo za večino od 88 okrajev že določeno, katera stranka jih bo prevzela. Bogovič je o pokrivanju posameznih volilnih okrajev dejal, da je pravilo gibanja, da poskušajo za vsak okraj poiskati najmočnejše kandidate, zato razreza niso naredili vnaprej. “Predvsem želimo ponuditi odlične kandidate,” je dejal. Znotraj stranke SLS je tako omenil državno sekretarko Moniko Kirbiš Rojs, ki bo kandidatka v Slovenski Bistrici, pa nekdanjo državno sekretarko Tino Bregant. “Je ena od teh udarnih žensk, če smem tako reči”.

Omenil je tudi podpredsednico SLS Suzano Laro Krause, ki se bo s Čušem dogovorila o tem, kako bodo pokrili območje Ptuja, pa župana Iga Cimpermana, župana Cerkelj na Gorenjskem Franca Čebulja, župana Logatca Berta Menarda, pa tudi Počivalška in druge. “Gre za zelo ugledna imena. Veseli nas, da se je tudi Jakob Presečnik odločil in na anketah mu odlično kaže tudi v njegovem okraju. Gre za celo vrsto imen, ki so znana, z izkušnjami v politiki in verjamem, da so po svoje garant za dober rezultat,” je dejal Bogovič. Potrdil je, da sam ostaja v evropskem parlamentu, nadaljeval pa bo s projektom pametnih vasi. V njegovi občini Krško bo kandidiral ali župan ali eden izmed dveh podžupanov iz vrst SLS, bo pa Bogovič v kampanji aktivno sodeloval in z izkušnjami pomagal tudi po volitvah.

Miha Orešnik
Foto : Uroš Kokol/N1

Govorilo se je tudi, da bo kandidat gibanja profesor Ernest Petrič. “V imenu Petriča ne morem govoriti, si pa želim in sem prepričan, da bo ta premislek narejen in se nadejam, da bomo sodelovali, pa ne samo zdaj na parlamentarnih volitvah” je dejal Čuš in potrdil, da Petrič dokončne odločitve še ni sprejel. Na vprašanje, ali bi si bolj želel, da Petrič kandidira na parlamentarnih ali na predsedniških volitvah, je odgovoril: “Zakaj pa ne na obojih.”

Vsaj petina njihovih županov bo kandidirala

Na vprašanje, ali si je veliko županov premislilo, ko je postalo jasno, da ne bo prišlo do vnovične združljivosti poslanske in županske funkcije, je Čuš odgovoril, da imajo Zeleni Slovenije enega župana. “Morda se bo kdo smejal, ampak marsikatera parlamentarna stranka nima niti enega,” je dejal. Pravi, da njihov župan iz občine Odranci nima interesa kandidirati. “Vsekakor pa lahko povem, da infrastruktura, ki jo predstavljamo Povežimo Slovenijo, več kot petdeset županov, sem kar prepričan, da jih bo vsaj petina tudi kandidirala na listi,” pravi Čuš in dodaja, da želijo številni župani izkušnje, ki jih imajo iz lokalne samouprave, združiti z delom na državnem nivoju.

“Po drugi strani pa v marsikaterih manjših občinah, kjer so župani, ni to tako zahtevno ali pa obremenjujoče, kot da si župan Mestne občine Krško ali Ptuj ali Ljubljana. Ta vmesna stopnja regionalizacije Slovenije je naš razvojni minus in to moramo čim prej sprejeti,” je poudaril Čuš. 

Nezdružljivost si bodo prizadevali odpraviti

Bogovič je na vprašanje odgovoril, da je ena izmed programskih usmeritev SLS, da to nezdružljivost odpravijo. “Sam sem bil v dveh mandatih v parlamentu in lahko mirno rečem, da nas je bilo takrat dvanajst ali štirinajst poslancev županov hkrati,” je dejal. “Res je to naporno za takšno občino, kot je Krško, ampak po drugi strani smo pa bili glas razuma,” pravi Bogovič in poudarja, da ko je šlo za realne probleme, ni bilo pomembno, iz katere stranke je bil kateri župan. “Ta glas razuma in na neki način poznavanje problematike v parlamentu manjka,” zato si bodo prizadevali, da se nezdružljivost poslanske in županske funkcije odpravi.

Nedavno so presenetile tudi besede predsednika stranke SLS Podobnika, da bo med kandidati gotovo tudi kdo, ki ni cepljen in je proti obveznemu cepljenju ter cepljenju otrok. Gospodarski minister Počivalšek je dejal, da za to prvič sliši, medtem ko so v gibanju tudi nekateri predstavniki vlade, ki predpisuje ukrepe in na vso moč spodbuja cepljenje. 

Bogovič je potrdil, da tudi sam te izjave ni slišal. “Upam, da se naslednja vlada ne bo ukvarjala s covidom, da bo le ta zvodenel oziroma da bo omikron tisti, ki bo na neki način sam sebe pojedel,” je dejal. “Te izjave ne poznam, je pa resnica, da je v Sloveniji toliko ljudi, ki imajo takšno prepričanje,” meni Bogovič, a pravi, da sam ljudi, ki bi bili anticepilci in bi takšne ideje želeli prenesti v gibanje Povežimo Slovenijo, ne pozna. Zato je svetoval, da se o tem povpraša Podobnika.

Čuš pravi, da v stranki Zelenih že vseskozi zagovarjajo pravico, da se vsak posameznik odloči sam zase in tudi odgovarja za svoje odločitve. “Je pa res, da smo tudi mi spodbujali k temu, da se precepimo, da zmanjšamo pritisk na zdravstvene kapacitete.”

Kandidatov po Sloveniji še veliko

V Povežimo Slovenijo želijo na tej točki privabiti še kakšno stranko ali gibanje. Na vprašanje katero, je Čuš odgovoril, da se pogovarjajo predvsem s številnimi lokalnimi listami in da je kandidatov po Sloveniji veliko. “Seveda pa je odgovornost vsake politične stranke, da prevzame odgovornost za svoje odločitve. Zeleni Slovenije smo na zadnjih volitvah dobili dober odstotek glasov, na evropskih slaba dva in pol. To ti lahko pomaga, si družbeno aktiven in opozarjaš na številne probleme. Če želiš kaj spremeniti, pa ti mora uspeti preboj v državni zbor, pa tudi v vlado je treba priti,” meni Čuš.

Andrej Čuš
Foto : Uroš Kokol/N1

Na vprašanje, zakaj niso poskusili najprej združiti zelenih strank, je Čuš odgovoril, da so se od marca 2018, ko je stranko prevzel, maksimalno angažirali, da bi vse takrat obstoječe zelene stranke združili in jim je v roku pol leta tudi uspelo združiti Zelene Slovenije z Združenimi zelenimi in z Zeleno koalicijo. “Mi smo bili pripravljeni narediti korak nazaj, da naredimo dva ali tri naprej. Te pripravljenosti pa s strani drugih enostavno ni bilo, zato smo sami naslovili projekt Povežimo Slovenijo, kjer povezujemo zeleni center, ljudski center in gospodarski center,” meni Čuš.

“S strani gospoda Goloba kontakta ni bilo”

Med strankami, ki se uvrščajo med zelene, je tudi Gibanje Svoboda Roberta Goloba. Kot pravi Čuš, se z njim o sodelovanju niso dogovarjali. “S strani gospoda Goloba kontakta ni bilo,” je dejal. “Takrat, ko je bila napoved, da se bo dobil z gospo Tanjo Fajon, smo že nekako videli, da gre to bolj v smeri KUL opozicije, kar je seveda legitimno in vsak se odloči za sebe,” je komentiral Čuš.

Na vprašanje, ali bi z Golobom sploh bili pripravljeni sodelovati glede na to, da je že vnaprej izključil možnost sodelovanja s strankami, ki podpirajo ali so del aktualne vlade, je Čuš odgovoril, da Slovenijo vidi kot unikum. “Da se že preden kdorkoli pride v državni zbor pogovarjamo, kdo s kom ne bo šel skupaj. Mislim, da je treba počakati na rezultate, potem pa se bo videlo, kdo s kom gre in kdo s kom ne gre,” meni Čuš. Napovedal je, da bodo predvsem na strani KUL opozicije imeli veliko dela sami s sabo, predvsem v smeri konfliktov in pobiranja glasov, medtem ko so v gibanju Povežimo Slovenijo neobremenjeni in gredo naprej.

“Kandidatna lista se finišira, program neobremenjen, sodelujemo z vsemi,” je pojasnil Čuš.

Program bo zmes strankarskih

Bogovič je omenil še županovo listo celjskega župana Bojana Šrota, ki sodeluje z gibanjem, pa Zvezo za Primorsko in župana Ilirske Bistrice Emila Rojca. “Ta krog se širi in še kar nekaj takšnih pobud je, ki se bodo v teh dneh še razvile in tudi rezultirale s kandidati na skupni listi,” je dejal.

Tudi njemu se zdi, da je slovenski unikum to, da se že pred rezultati volitev odločamo, kdo bo šel s kom in s kom ne. Navedel je, da v SLS gojijo kulturo sodelovanja, zato vnaprej o tem, ali se želijo povezovati v levo ali v desno ne bi govoril. “Naša lista je garant za to, da se bodo glasovi tako razdelili, da po volitvah ne bo tako enostavno nekomu narediti levo ali desno vlado. Mi bomo odgovorno igrali vlogo tistega, ki bo znal dati v ospredje državo in tudi sodelovati,” je pojasnil Bogovič, ki meni, da je čim bolj široka koalicija nekaj, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje, da se loti izzivov, ki so pred njo.

Kaj pa se je zgodilo s pobudo “zavezništvo za politično sredino”, ko so jih na sestanke vabili Peter Jambrek, Žiga Turk, Marko Voljč in drugi? Čuš pravi, da je takrat povedal, da Zeleni že dobro leto dni tvorijo politično sredino, kamor je vsak dobrodošel in vabljen. “Mi pa delamo ob tem. Zdaj se na veliko sestajati in pogovarjati … Zdaj smo predvsem ljudje akcije, operativci, vsak dogovor konkretiziramo tudi v praksi,” je odgovoril. 

Čuš je potrdil, da bo program gibanja Povežimo Slovenije zmes okoljevarstvenega in trajnostnega programa Zelenih, gospodarstvenega programa stranke Konkretno in ljudskega programa stranke SLS, pomemben del programa pa bo tudi enakomeren razvoj za vse regije.

Bogovič je navedel, da bodo to najprej dosegli s črpanjem sredstev, ki so na razpolago v perspektivi 2014-2020 ter načrtom za okrevanje in odpornost ter novo finančno perspektivo. Izpostavil je tudi potrebo po bolj poštenem financiranju občin, saj meni, da je alokacija sredstev z ministrstev proti lokalni samoupravi nujna. “Vsekakor je cilj, da se z ustanovitvijo pokrajin resnično naredi še večjo možnost za enakomernejši regionalni razvoj,” je dejal Bogovič. Po njegovih besedah je za enakomeren razvoj pomemben tudi koncept pametnih vasi, pa širokopasovne povezave in infrastruktura (tako šolska kot zdravstvena, kulturna in socialna).

“Imamo celo vrsto kompetentnih ljudi, ki to lahko tudi v operativi naredijo,” je dejal Bogovič.

Komentari

Vaš komentar