Slovenija je na stičišču dveh glavnih evropskih transportnih koridorjev, ki sta generator prometa, tega pa je težko v celoti regulirati. Ker je tovorni promet še vedno izjemno konkurenčen in omogoča veliko prilagodljivost, pa število tovornih vozil (z izjemo pandemije covida-19) neprestano raste, posledično pa zmanjšuje pretočnost na naših cestah, kjer so gneče v prometu vedno večje, vozniki pa vedno bolj nervozni. Bo torej država tovorni promet le udarila z višjimi cestninami in ga skušala tako zmanjšati? Odgovorni za N1 pravijo: preračunavamo.
Po besedah ministrstva za infrastrukturo in Darsa težki tovornjaki zmanjšujejo pretočnost, zmanjšujejo oziroma ogrožajo prometno varnost, uničujejo ceste in onesnažujejo okolje bistveno bolj kot promet z osebnimi vozili. “Določene raziskave dokazujejo, da težki tovornjaki ceste obremenjujejo kar 40.000-krat bolj od osebnih avtomobilov,” so jasni.
A njihovega števila, ki raste – sicer počasneje kot število osebnih vozil – s kvotami, torej omejevanjem števila tovornih vozil, ki vstopijo v Slovenijo, ne Dars ne ministrstvo ne moreta zmanjšati. Slovenija namreč kvot enostransko ne more zmanjševati, “soglasje mora biti doseženo na zasedanju in tudi potrjeno z zapisnikom mešane komisije”, pojasnjujejo na ministrstvu.
Ob tem Dars trči še ob eno težavo: ker je Slovenija presečišče dveh izjemno pomembnih evropskih prometnih koridorjev znotraj evropskega jedrnega prometnega omrežja TEN-T, nima pristojnosti, da bi tovornim vozilom omejevala dostop do teh prometnih žil. Na vseh koridorjih namreč veljajo pravila svobodne konkurence in enakopraven dostop do omrežja.
Tudi nižje nočne cestnine so se v preteklosti po navedbah Darsa izkazale za neučinkovite. Z njimi bi zgolj nagradili tuje avtoprevoznike, ki že zdaj v nočnem času predstavljajo večino prometa, pravijo.
A zdaj je država vendarle našla rešitev, ki bi število tovornjakov lahko zmanjšala. “Trenutno se pripravlja nov zakon o cestninjenju, ker mora Slovenija implementirati evropske direktive, ki se dotikajo tudi okoljskega vpliva tovornih vozil na promet,” je v oddaji N1 STUDIO dejala generalna direktorica direktorata za ceste in cestni promet na infrastrukturnem ministrstvu Andreja Knez.
Nov zakon, ki bi lahko bil sprejet do konca leta, bi cestnino bistveno bolj vezal na vpliv, ki ga ima tovorno vozilo na okolje.
Po informacijah N1 bi bil dvig 14-odstoten, veljati pa bi začel prihodnje leto. “V tem trenutku preučujemo, ali bi se cestnine dvignile že prej, da ne bi bilo dvojnega efekta, a odločitve še ni,” je dodala generalna direktorica direktorata.
Po besedah predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka je Slovenija glede na višino cestnine na kilometer v primerjavi s sosednjimi državami v zlati sredini. “Manevrskega prostora za dvig je še, odvisno je le, kaj hočemo z njim doseči. Če želimo s cest umakniti vse tovornjake, potem cestnino podražimo za 500 odstotkov in jih ne bo več. Ampak tega si zaradi gospodarstva ne želimo. Če pa se spustimo na realna tla, bi bili zelo zadovoljni, če bi cestnino usklajevali z inflacijo, česar sicer nismo storili že pet let,” je pojasnil Hajdinjak.
Na Darsu po njegovih besedah vsako leto infrastrukturnemu ministrstvu predlagajo dvig cene vinjet in cestnin (tako imenovane infrastrukturne pristojbine) vsaj za nivo inflacije. “Letos smo bili uslišani za dvig cene vinjet, ne pa tudi za dvig infrastrukturne pristojbine. Morda pa bi na tak način lahko preusmerili določene prometne tokove mimo Slovenije,” je zaključil Hajdinjak.
Celotno oddajo N1 STUDIO o razlogih, rešitvah in odgovornosti za prometni kolaps si lahko ogledate spodaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje