Nameravate za praznike otroku kupiti mobilni telefon? Premislite še enkrat

Digitalno 14. Dec 202414:22 10 komentarjev
telefon, otroci
Slika je simbolična (Foto: Profimedia)

Če nameravate vi, Božiček ali dedek Mraz svojemu otroku za praznike kupiti mobilni telefon ali tablico, je pametno upoštevati nasvete strokovnjakov. Terapevt Miha Kramli staršem svetuje, naj otrokov čas na zaslonih pogojujejo z njegovo fizično aktivnostjo.

Prihaja čas praznovanj in obdarovanj, marsikateri otrok in najstnik pa si za darilo želi pametni telefon ali tablico. Kaj o takem darilu pravijo strokovnjaki?

Pomembno se je zavedati, da vsak zaslon, še posebej pa naprave z neposrednim dostopom do interneta in družbenih omrežij, lahko vplivajo na razvoj, varnost in duševno zdravje otroka, za CNN opozarjajo strokovnjaki.

“Ko si otrok zaželi telefon, to obravnavajte podobno, kot če si želi kužka,” svetuje terapevtka in avtorica knjig o vzgoji najstnikov Phyllis Fagell. “V tem primeru ne bi kar nabavili kužka in ga prinesli domov, če bi to storili, pa bi se verjetno soočili z nekaterimi težavami,” pravi Fagell in svetuje, naj starši hkrati z nakupom pametne naprave otroka tudi pripravijo na njeno varno uporabo.

Ob tem naj se starši zavedajo, da je odgovornost, ki jo prevzamejo, ko otroku kupijo pametni telefon, njihova. “Vprašati bi se morali, ali imajo kot starši dovolj časa, da bodo spremljali otrokovo uporabo,” pravi pediatrinja iz Atlante dr. Hansa Bhargava. In še, da morajo biti starši sami dober zgled pri uporabi tehnologije.

Kdaj je pravi čas?

“Čim pozneje,” na vprašanje o tem, kdaj naj otrokom omogočimo dostop do pametnih naprav, odgovarjajo strokovnjaki. Otrok ne bo nič zamudil, če se bo z zasloni in pametnimi napravami srečal pozneje. “Raziskave so pokazale, da otroci in mladostniki, ki imajo manj stika z zasloni ali ga sploh nimajo, v sedmih dneh pridobijo vse veščine rabe zaslonov,” poudarja Miha Kramli, vodja centra za bolezni odvisnosti v novogoriškem zdravstvenem domu in terapevt z več kot dvema desetletjema izkušenj zdravljenja nekemičnih odvisnosti.

Nekateri strokovnjaki, med njimi socialni psiholog Jonathan Haidt, priporočajo celo, naj mladostniki takih naprav ne uporabljajo vse do 16. leta. Haidt opozarja, da stalna priklopljenost med mladimi povzroča tesnobo in celo epidemijo duševnih težav. V Avstraliji so pred kratkim sprejeli zakon, ki mladim do 16. leta prepoveduje dostop do družbenih omrežij.

Smernice Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravijo, naj otroci do drugega leta sploh ne uporabljajo zaslonov. Od drugega do petega leta se lahko otroci postopoma spoznajo s tehnologijo, a v navzočnosti staršev. Mlajši osnovnošolci naj zaslone samostojno uporabljajo le izjemoma in le za šolske dejavnosti. Najstniki pa naj pred zasloni ne bi preživeli več kot dve uri dnevno. Pri tem se v čas ne vštevajo le telefoni, ampak tudi računalniki in televizija.

zasloni PRIPOROČILA NIJZ
NIJZ

Prevzeti možgani

Kramli je prepričan, da otroci ne potrebujejo pametnih telefonov, tablic in igric do 12. leta. “Marsikdo bo rekel, da je to misija nemogoče. Toda zavedati se moramo, da je na drugi strani, pri ustvarjalcih tehnologije, ogromen kapital. Njihovi strokovnjaki obvladajo delovanje naših možganov in izdelujejo podobe z intenzivnimi barvami, zvoki in gibi, ki otroške možgane povsem prevzamejo,” za N1 pojasnjuje Kramli.

To velja za malčke in za nekoliko starejše otroke. “Namesto da bi otrok počel, kar je v njegovi biti – da se plazi, hodi, teče –, bo obnemel pred pisanim metuljčkom, dinozavrom ali drugo podobo na zaslonu in zrl vanjo. Možgani namreč tako dobijo dozo pomiritve, nagrajevanja in zadovoljstva, ki je tako silovita, da v otroku zatre potrebo po gibanju in napredovanju,” opozarja strokovnjak. “Možgane to prepriča, da je fokus in bistvo življenja na 20 centimetrih in nimajo več potrebe po raziskovanju, po akcijah, izgubijo stik z realnim življenjem, radovednost in ambicije.”

Raziskave kažejo, da so lahko otroški možgani, ki jih izpostavimo spletu, v enem dnevu tako obremenjeni, kot bi bili v realnem svetu v dveh letih. Ob tem izgubimo nadzor nad časom in nad svojimi čustvi. “Če so možgani do 12. leta pod tako intenzivnim vplivom – pri čemer upoštevamo samo učinek zaslona, ne pa tudi morebitne škodljive vsebine – lahko oblikujejo stalen občutek energetske krize. Ta se odraža naveličanosti, neprespanosti, nezainteresiranosti, razdražljivosti …” našteva strokovnjak Kramli, ki ima polno ambulanto najstnikov, ki so tako zasvojeni, da ne morejo več slediti pouku, “so popolnoma nefunkcionalni”, zdravljenje pa je dolgotrajno. “Masovno je. Še huje kot pred pol leta, katastrofa,” opisuje razmere.

Otroci uporabljajo mobilne telefone
Foto: PROFIMEDIA

Proti zasvojenosti niso odporni niti odrasli – tudi teh je precej v njegovi ambulanti za nekemične odvisnosti –, toda po besedah Kramlija bi bilo “možgane vsaj do 12. leta treba zaščititi pred manipulacijo”. Poleg tega, da je to potrebno zaradi razvoja možganov, Kramli opozori še na en razlog. “Nekako do te starosti starši še lahko nastopajo s pozicije avtoritete, doslednosti, moči in otroku postavijo meje. Otrok bo sicer jezen, ne bo pa nam zameril,” pravi in dodaja, da se starši ne bi smeli bati, da jih otrok zato, ker mu nekaj prepovedo, “ne bo imel rad”. Po 12. letu pa bi morali starši opustiti zgolj nastop s pozicije avtoritete in postopoma graditi zaupanje.

Kako naj se otroci in starši pripravijo?

Če ste se odločili, da boste otroku podarili (pametni) telefon ali tablico, lahko storite veliko, da mu bo darilo koristilo, in ne škodovalo. Pomembno je, da se starši zavedajo pasti tehnologije, da postavijo meje, so sami za zgled in skrbijo za odkrito komunikacijo, svetujejo strokovnjaki.

“Dobro pravilo je, da na prvo mesto postavimo življenje in šele nato zaslone,” svetuje pediatrinja Bhargava in opozarja, da telefon ne sme biti ovira za šolo, obšolske dejavnosti, druženje s prijatelji in druge oblike zabave, ki so dobre za otrokov razvoj, tudi umetniško ustvarjanje in branje. Pravi, da svojih otrok ne pusti pred zaslone, dokler ne opravijo domače naloge.

Kot poudarja Kramli, je pri odločitvi o tem, koliko časa naj starši otroku dovolijo prebiti na telefonu, tablici oziroma računalniku, ključno, kako otrok preživlja preostale proste ure dneva. “Imamo po deset prstov na rokah in nogah. Vsak prst ima blazinico, ki ima nekaj tisoč senzorjev. Prek njih nahranimo možgane z realnim življenjem,” razlaga. “Otrok, ki meče žogo na košarki, pleza, kolesari in se drugače giblje, nahrani možgane z realnim življenjem. Če tak otrok urico ali dve preživi ob igranju igric ali na družbenih omrežjih, ga virtualni svet ne bo zlomil, saj so njegovi možgani vpeti v realno življenje.” Zato je ključno, da starši otroke spodbudijo k fizični aktivnosti.

Obratno pa so otroci, ki se ne gibljejo, v veliki nevarnosti, opozarja. “Če je otrok pasiven, se ne giblje, njegovi prsti samo drsajo po ekranu, se mora pri starših sprožiti alarm,” razlaga Kramli in opozarja, da morajo takim otrokom starši postaviti jasne časovne in prostorske omejitve dostopa do nove tehnologije. Staršem svetuje, naj otrokov čas na zaslonih pogojujejo z njegovo fizično aktivnostjo. “Če je naš otrok aktiven, radoveden, poln življenja, kdaj kaj ušpiči, je to dobro in mu tudi nekaj časa pred zasloni ne bo škodovalo,” pravi Kramli.

Dodaja, da ima sodobna tehnologija seveda mnogo koristi in da naši možgani delo z zasloni dojamejo povsem drugače kot prosti čas. “Takrat, ko delamo, se možgani organizirajo na način, da začutimo utrujenost, naveličanost in ustvarjalnost,” opisuje, a svetuje, naj bodo starši pozorni, da se otrokovo delo pred računalnikom ne prelevi v kaj drugega.

Ob tem pa velja opozoriti tudi na pasti, v katere se otroci lahko ujamejo, “od temnega spleta, pornografije, nevarnih izzivov, spletnega nasilja in podobno”, pravi strokovnjak. Pri tem je pomembno, da starši otroka vnaprej pripravijo na možnost teh nevarnosti ter da mu dajo vedeti, naj se jim zaupa, če se bo kaj zgodilo. Več o tem preberite v članku Klofute, ki jih mladi dobivajo prek telefona, lahko bolijo še bolj.

NIJZ priporoča, naj si družina pripravi načrt rabe zaslonov. Teh naj se nikoli ne uporablja med jedjo. Vsaj kakšna ura v dnevu naj bo določena kot čas, ki ga celotna družina preživi brez zaslonov, večkrat pa naj si družina privošči tudi skupen dan brez teh naprav. NIJZ pravi še, naj otroci zaslonov nikar ne uporabljajo najmanj dve uri pred spanjem. Televizija in računalniki naj nikoli ne bodo prižgani zgolj za ozadje.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje