Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Nekdanji minister Virant:"Vladi se bo podcenjevalni odnos do strokovnosti vrnil kot bumerang"
Vlada Janeza Janše želi z novelo zakona o javnih uslužbencih ukiniti uradniški svet, ki je v zadnjih dveh desetletjih služil kot za sito, skozi katero so morali kandidati za najvišje državne uradnike, preden je dokončno odločitev o izbiri opravil pristojni minister ali ministrica. Posebne natečajne komisije, ki so delovale v okviru uradniškega sveta, naj bi po predlogu novele, nadomestile vsakokratne natečajne komisije, sestavljene iz državnih uradnikov, ki jih bo vanje imenoval resorni minister. Kaj o tovrstnih rešitvah pravi nekdanji minister za javno upravo in snovalec prve plačne reforme v času prve Janševe vlade, Gregor Virant? Kako bi delovanje uradniškega sveta morali preoblikovati, kaj ima "leva roka" pri oblikovanju predlaganih rešitev, kakšne kvalitete naj bi imeli najvišji uradniki in po katerih državah bi se morali zgledovati pri iskanju rešitev.
"Vloga uradniškega sveta se je skozi čas razvodenela, tako da po eni strani željo po ukinitvi razumem, vendar bi bilo treba njegovo delovanje izboljšati in uskladiti s prvotnim namenom, namesto da ga ukinjajo," je posebej za N1 o nameri vlade, da ga ukine in imenovanje najvišjih državnih uradnikov uredijo na drugačen način, povedal minister za javno upravo, Gregor Virant.
Leta 2003, ko je bil uradniški svet ustanovljen, je bila ideja, da se zagotovi profesionalen kompetenčni filter pri kadrovanju na najvišje vodstvene pozicije v javni upravi, med katere štejejo generalni direktorji, predstojniki organov in vladnih služb ter načelniki upravnih enot. "Ta delovna mesta so ključnega pomena za dobro delovanje institucij. Tu potrebujemo vrhunske profesionalce z odličnim poznavanjem področja dela in izrazitimi vodstvenimi kompetencami, meni minister v času prve Janševe vlade, od 2004 do 2008.
Reševanje pomanjkljivosti sedanje ureditve z levo roko
Namesto ukinitve uradniškega sveta bi morala sedanja vlada, da bi ta upravičil namen ustanovitve, določiti okvir visokih kompetenčnih standardov, predvideti uporabo sodobnih izbirnih metod in zagotoviti visoko profesionalne, nepristranske izbirne panele, po možnosti s sodelovanjem zunanjih strokovnjakov, meni. In pojasnjuje, da bi del opravil v izbirnem postopku lahko zaupali zasebnemu sektorju, tako imenovanim "assessment centrom". Končno besedo bi seveda še vedno imel minister, ki bi lahko izbiral z liste kandidatov, ki bi se izkazali kot ustrezni v izbirnem postopku.
Z glavnima sindikalistoma javnega sektorja zgolj državni sekretar
V sindikatih javnega sektorja so že pred tedni ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza, ki je na zaslišanju pred imenovanjem napovedal možnost uvedbe ločenih plačnih sistemov za posamezne poklicne skupine in morebitne kadrovske reze, pozvali k sestanku. Do srečanja je prišlo v sredo, a glavnih sindikalistov javnega sektorja, Branimirja Štruklja in Jakoba Počivavška, ni sprejel minister, temveč Božo Predalič. Slednji je državni sekretar za javni sektor, sindikate in plačni sistem (brez policije), kot je navedeno na spletni strani ministrstva.
Iz sporočila, objavljenega na družbenih omrežjih, je šlo zgolj za vljudnostno srečanje, na katerem naj bi beseda tekla o plačni reformi, ki je v teku in načinih sodelovanja. Po naših informacijah naj bi se vladna stran, ki mora pogajalsko ekipo šele oblikovati, sestala z vsemi sindikati šele septembra. Že sredi tega meseca naj bi se na konstitutivni seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS) sestali predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev. Zagotovo bo srečanje zanimivo, saj sedanja koalicija mandata ni začela dialoško. Mimo socialnih partnerjev je s pomočjo Resnice sprejela interventni zakon. V parlamentarni proceduri je tudi predlog zakona, s katerim želijo spremeniti način plačevanja sindikalne članarine, kar so v sindikatih označili kot poskus njihove šibitve.
Predlagane rešitve, ki čakajo na vladno potrditev in po katerih bodo kandidati šli skozi sito natečajne komisije sestavljene iz zaposlenih v organih državne uprave, ki jo bo vsakokrat imenoval resorni minister, temu, po Virantovem prepričanju, ne sledijo, "ampak to pomembno in zahtevno vprašanje rešuje z levo roko".
Virant meni, da kompetenčni standardi sploh niso predvideni. Prav tako se mu ne zdi primerno, da bodo v vsakokratni komisiji zgolj uradniki. Spomnimo. V posebnih natečajnih komisijah uradniškega sveta so bili poleg člana komisije in enega člana iz organa, v katerem so iskali visokega državnega uradnika, še predstavnik stroke in sindikalist.
Postopek odkljukana formalnost, glavni kriterij lojalnost
"Bojim se, da bo postopek izbire – namesto da bi bil najzahtevnejši od vseh selekcijskih postopkov v upravi – zgolj formalnost, ki jo bo treba odkljukati. Dejansko pa bo glavni kriterij izbire lojalnost. Škoda. Vladi, ki jo sicer podpiram, se bo ta podcenjevalni odnos do pomena strokovnosti v državni upravi vrnil kot bumerang."
Tako Virant, ki meni, da bi se snovalci pri iskanju primernih rešitev morali zgledovati po najuspešnejših državah, med katere, po njegovih navedbah sodijo etstonski, nizozemski in irski model.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
