Ustavno sodišče dopustilo referendum o interventnem zakonu, sklep o nedopustnosti razveljavljen

Proti je glasoval sodnik Marko Starman, ki je podal odklonilno ločeno mnenje. Sodnica Katja Šugman Stubbs ter sodnika Primož Gorkič in Rok Svetlič so dali pritrdilna ločena mnenja. Kot smo poročali, je bil Svetlič sodnik poročevalec v omenjeni zadevi.

Državni zbor je s sprejetjem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu ogrozil uresničevanje ustavne pravice do referenduma. Ustavno sodišče je ugotovilo, katere vsebine zakona spadajo med izjeme iz druge oziroma četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave in katere ne, ter presodilo, da slednje glede na svoj obseg in pomen niso podredne do bistvene (pretežne) vsebine zakona.

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije zato kot celota ni zakon, glede katerega je referendum po ustavi izključen, zaradi česar je ustavno sodišče sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma razveljavilo.

Opozorilo je, da je do takšnega položaja prišlo zaradi uporabe tako imenovane omnibus tehnike zakonodajnega odločanja. "Ustavno sodišče ponovno opozarja, da mora biti spreminjanje večjega števila zakonov, ki urejajo različna pravna področja, z enim zakonom (t. i. omnibus tehnika) zaradi zahteve po preglednosti, jasnosti in razumljivosti zakonske ureditve oziroma varstva pravnega reda nasploh izjema, ki mora biti v vsakem posameznem primeru posebej utemeljena (istovrstnost rešitev, neločljiva medsebojna povezanost itd.). Čeprav izbira načina noveliranja zakonske ureditve sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca, pa to ne velja absolutno," je zapisalo ustavno sodišče.

Ob tem je izpostavilo, da je bil zakonodajalec na neustreznost omnibus zakonodajne tehnike z vidika ustavne pravice do referenduma večkrat opozorjen in bi torej lahko pravočasno, pred sprejetjem interventnega zakona, vsebino, ki ne sme biti predmet odločanja na referendumu, ločeno umestil v poseben predlog zakona, druge vsebine pa v druge predloge zakonov. "Na ta način bi zagotovil spoštovanje ustavne pravice do referenduma po eni strani in izvzetje vsebin iz druge in četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave iz referendumskega odločanja po drugi strani. Gre za nomotehnično relativno enostavno opravilo, ki od zakonodajalca ne zahteva nesorazmerno velikega napora in časa," je ugotovilo ustavno sodišče.

Navedlo je še, da je zakonodajalec v interventni zakon za razvoj Slovenije vključil tako vsebine, ki ne morejo biti predmet referendumskega odločanja, kot tudi vsebine, o katerih je referendum dopusten. "Pri slednjem gre za vsebine, ki po obsegu niso neznatne in nekatere po vsebini pomenijo urejanje pomembnih vprašanj na področjih, ki niso povezana z davčno zakonodajo ali odpravo ugotovljene protiustavnosti," je navedlo ustavno sodišče.

Kot je v obrazložitvi še zapisalo ustavno sodišče, se zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma o interventnem zakonu lahko nadaljuje 1. septembra. Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov volilcev za podporo zahtevi za razpis referenduma o interventnem zakonu, bo moral državni zbor referendum razpisati.

Ob tem je ustavno sodišče poudarilo, da zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona, čeprav ta morda vsebuje nekatere določbe ali celo samo eno določbo, ki ne more biti predmet referendumskega odločanja.

Izpostavilo je tudi 25. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po katerem državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. "Vprašanje, v kolikšnem obsegu bi bil državni zbor v primeru zavrnitve interventnega zakona na referendumu vezan na omejitev iz 25. člena ZRLI, se v tem postopku ne postavlja in ga ustavno sodišče zato ne presoja," so še dodali ustavni sodniki.