Pacientka: Ortoped iz UKC me je poslal v zasebno ustanovo. Kam jo je vodil listek?

Gospa R. (zaradi varovanja zasebnosti je želela ostati anonimna; njeno ime hranimo v uredništvu) se je v hudi prometni nesreči junija 2023 močno poškodovala. Na prehodu za pešce, ko je pravilno prečkala cesto, jo je zbil avto, zaradi česar je utrpela zlom medenice, močno pa jo je bolela tudi rama. Ko je čez več kot eno leto z napotnico prišla na ortopedski pregled v UKC, pa je, kot pravi, doživela presenečenje. Ortoped Vane Antolič je sicer pregledal njene kolke, ko mu je opisala bolečine v rami, pa jo je usmeril v zasebno ordinacijo, nam je povedala.

Listek z naslovom ordinacije

Pregled pri ortopedu Antoliču v UKC je glede na izvid, ki nam ga je pokazala sogovornica, opravila septembra 2024. Zdravniku je takrat, kot pravi, povedala, da ima po prometni nesreči zaradi zloma medenice težave s kolki ter da jo močno boli rama. Zdravnik je v izvidu zapisal ugotovitve glede kolkov, težav z ramo pa ni omenil. Sogovornica pravi, da ji je rekel, da so bolečine v rami povezane z artritisom. Težave z artritisom v prstih na rokah je namreč imela že pred nesrečo, nam je povedala. 

Ortoped jo je na omenjenem pregledu z oceno, da gre za artritis, poslal na naslov zasebne ordinacije Orthops, rekoč, da ji bodo tam pomagali, nam je dejala R. Dal ji je listek, na katerem je bilo napisano ime ambulante, naslov in telefonska številka, pravi pacientka. Listek ima še vedno shranjen in nam ga je pokazala. Nanj si je dopisala, da bo tam dobila injekcije, ki naj bi ji ublažile bolečino.

Ko je na navedeno številko poklicala, je presenečena izvedela, da bi morala za zdravljenje tam plačati sama, pravi – in sicer več tisoč evrov, del za preiskave, del za zdravljenje. (Takrat si je na listek dopisala tudi to.) Zato v Orthops nikoli ni odšla.

Pozneje se je izkazalo, da zdravnikove domneve o artritisu niso bile točne. Gospa je namreč samoplačniško opravila ultrazvok, ki je pokazal, da ima raztrgano ramensko tetivo, zaradi česar so ji svetovali operacijo. To je takoj, ko je bilo mogoče, opravila v enem od zasebnih zavodov s koncesijo, nam je še povedala in pokazala izvide.

Ordinacijo vodi Antoličeva soproga

Lastnica zasebne ordinacije Orthops, kamor je ortoped Vane Antolič usmeril pacientko R., je po javno dostopnih podatkih njegova soproga Bojana Rasberger Antolič, ki je tudi direktorica, sam pa tam dela kot zdravnik. Po poročanju portala Necenzurirano je bil Vane Antolič od ustanovitve leta 1997 tudi sam solastnik Orthopsa, leta 2010 pa se je iz lastništva umaknil, kažejo javno dostopni podatki.

Gospa R. do pogovora z nami tega ni vedela, problematično se ji je zdelo le to, da so jo iz javne bolnišnice napotili nekam, kjer bi morala za preiskave in zdravljenje plačati zelo visok znesek – ne da bi ji bila ponujena možnost zdravljenja v javnem sistemu in ne da bi bila uvrščena na čakalni seznam za operacijo, s katero so ji pozneje v zasebnem zavodu s koncesijo sanirali poškodbo.

Zakaj možnosti zdravljenja ni navedel v izvidu?

Ko smo z njenimi navedbami soočili UKC Ljubljana, so nam najprej odgovorili, da izvajajo poizvedbo. Dan za tem pa so sporočili, da "v konkretnem primeru ne gre za preusmerjanje iz javne ambulante v zasebno".

"V konkretnem primeru pacientke gre za nenujno zdravstveno stanje, ki ga lahko obravnavamo operativno ali tudi brez operacije. Operativno zdravljenje krije ZZZS, neoperativnega pa ZZZS ne krije (na voljo in prosto željo je samo samoplačniško). Dolžnost zdravnika je, da bolnika informira o vseh možnostih zdravljenja. Operacije imajo lahko komplikacije, zato se nekateri bolniki, v izogib operaciji, odločijo za samoplačniško neoperativno zdravljenje. Gospe je bil kot možnost ponujen tudi način zdravljenja brez operacije, ki pa, kot že pojasnjeno, ni dostopen v javnem sistemu. Bolnik se zanj lahko odloči po svoji presoji. Kot je pojasnil prof. dr. Vane Antolič, v Orthopsu operacij ne izvajajo."

Na vprašanje, zakaj zdravnik pregleda rame, diagnoze in predlaganih možnosti zdravljenja ni navedel v izvidu, če je pregled vseboval tudi to, nam niso odgovorili, četudi smo jim to vprašanje postavili dvakrat. Zanimalo nas je tudi, ali to, da zdravnik v javnem zavodu ne zabeleži, da je pacientki pregledal tudi ramo ter ji predstavil domnevno različne načine zdravljenja, v prvi vrsti pa zdravljenje v zasebni ambulanti svoje soproge, ustreza načelom preprečevanja tveganja konflikta interesov. A tudi na to vprašanje nismo dobili odgovora.

Pacientka: Zapisal je, da sem zavrnila zdravljenje

Zanimal nas je tudi komentar ortopeda Vaneta Antoliča, ki se je odločil, da nam svojo izjavo posreduje prek UKC Ljubljana. V izjavi se je odzval na navedbe pacientke, da jo je v Orthops poslal, rekoč, da bo tam dobila protibolečinske blokade. Te namreč krije zavarovalnica, kar pomeni, da bi jih pacientka lahko prejela v javnem zavodu brez doplačevanja. Antolič je v svoji izjavi za N1 navedel: "Blokado s kortikosteroidom in ksilokainom bolniki običajno lahko prejmejo v ambulanti UKCL. To pa ni zdravljenje, ampak 'prva pomoč' pri vnetju, izlivu. Druge injekcije, npr. kombinirana hialuronska kislina, ni v seznamu, kar krije ZZZS, in to ji je bilo ponujeno: torej injekcije, ki so lahko alternativa operativnemu zdravljenju in preventiva poslabšanju. Bolniki se lahko prostovoljno odločijo za tovrstno terapijo, ki je samoplačniška. Prav je, da jo poznajo. Tovrstna terapija brez hormonov prihaja v poštev za kolke, kolena, ramo, gležnje, komolce in tetive. ZZZS je ne krije." Naših drugih vprašanj o obravnavi pacientke, ki smo jih poslali na UKC, ni komentiral.

Ali drži, kar Antolič pravi v svoji izjavi – da ji je torej svetoval samoplačniške injekcije s hialuronsko kislino in ne protibolečinskih blokad, kot pravi pacientka –, ne moremo vedeti; prav zato, ker zdravnik v izvid nič od tega ni zapisal. Zakaj tega ni storil, ni jasno. Prav tako nismo dobili odgovora na vprašanje, zakaj ji ni ponudil dodatnih preiskav in možnosti operativnega zdravljenja v UKC.

Gospa R. nam je še povedala, da je bila pri Antoliču še enkrat, in sicer šest mesecev pozneje, ko je šla na kontrolni pregled. Takrat mu je, kot pravi, povedala, da v Orthops ni šla, saj da za samoplačniško zdravljenje nima denarja. Zdravnik naj bi v izvid takrat zapisal, da je zavrnila zdravljenje. Sogovornica nam je povedala, da je bila takrat tako jezna, da je najverjetneje raztrgala izvid. V svoji zdravstveni dokumentaciji, ki nam jo je tudi pokazala, tega izvida nima. Ko ga je poskušala pridobiti pri osebni zdravnici prek centralnega registra, pa ga tudi tam ni bilo, pravi. Tudi s tem pacientkinim očitkom smo soočili UKC, a nam tudi na vprašanje, kako to pojasnjujejo, kljub našemu vztrajanju niso odgovorili.

Zastopnik pacientovih pravic: Pacient na takšen način povsem izgubi zaupanje

Zastopnik pacientovih pravic Robert Cer je za N1 opozoril, da je usmerjanje pacientov iz javnega zavoda v zasebne ustanove problematično, posebej ko gre za ustanove, kjer popoldne delajo zdravniki, zaposleni v javnem zavodu.

Nad opisanim ravnanjem ortopeda je, kot je dejal, "zgrožen". "Če zdravnik trdi, da je pacientki želel predstaviti možnosti samoplačniškega zdravljenja, s tem ni nič narobe - a zakaj samo v njegovi ordinaciji? Zakaj samo tam, kjer bi sam imel koristi od tega?"

"Pacient na takšen način povsem izgubi zaupanje – namesto da bi se ga obravnavalo v javnem zdravstvu, v katero vplačuje leta in leta, se ga pošlje v zasebno prakso, kjer mora za storitve plačati zelo visoke zneske, pogosto takšne, ki si jih večina ne more privoščiti," je dejal Cer, ki se sprašuje, ali je opisani primer zgolj incident ali pa gre za stalno prakso.

Povedal je sicer, da pritožb v zvezi z usmerjanjem iz javnega zdravstva v zasebno praktično ne prejemajo. "Oglašali so se nam, ko je prišlo v javnost dogajanje v Splošni bolnišnici Novo mesto, češ da so vedeli za takšne prakse. Načeloma pa, ko jih napotijo k zasebnikom, pacienti to pogosto vzamejo kot nekaj pozitivnega, še posebej, če imajo denar in jim to ne predstavlja finančnega problema. Veseli so, da so pravočasno prišli do storitve." Ko imaš zdravstvene težave, ti je namreč najpomembneje to, da jih čim prej urediš, je še dodal.

Na vprašanje, kako bi zdravnik, ki pacientu svetuje (tudi) možnost samoplačniškega zdravljenja, moral ravnati, je Cer dejal, da bi moral vse transparentno zapisati v izvid: zdravstveno stanje pacienta, potek zdravljenja in možnosti nadaljnjega zdravljenja. "Če v izvidu ne piše nič, imamo zgolj besedo proti besedi."

Soglasje za delo v dveh zasebnih zavodih

Iz UKC so nam sporočili, da ima zdravnik Vane Antolič soglasje delodajalca za delo v dveh zasebnih zavodih. Po javno dostopnih informacijah dela ne le v Orthopsu, ampak tudi v LAM kliniki.

V UKC so sicer na vprašanje, ali so pri Vanetu Antoliču že kdaj prej zaznali, da paciente, ki jih obravnava v UKC, usmerja v zasebne ordinacije, odgovorili, da "v SKV (Službi za korporativno varnost, op. a.) omenjenega ortopeda za tako prakso nismo obravnavali". Dodali pa so, da je bil takšen sum zaznan pri drugem specialistu v UKC ter da so ga predali organom pregona.

Od 19 ortopedov jih ima 11 soglasje za delo pri zasebnikih

Po podatkih UKC ima od 19 zdravnikov specialistov ortopedije oz. ortopedske kirurgije trenutno 11 zdravnikov soglasje za delo v zasebnih zavodih.  

Na vprašanje, kako nadzirajo delo in morebitni konflikt interesov zdravnikov, ki imajo tudi svoje zasebne ordinacije oziroma ki delajo pri zasebnikih, so nam z UKC odgovorili, da "SKV ukrepa ob morebitni prijavi oziroma v kolikor pride do suma tekom preiskave drugih nepravilnosti".

Zaradi preusmerjanja pacientov v zasebni zavod ortopeda Kavčiča odpustili

Spomnimo, na tveganje konflikta interesov pri zdravnikih, ki delajo v javnem in zasebnem zavodu hkrati, so decembra lani opozorili vodilni v Splošni bolnišnici Novo mesto. Izredni strokovni nadzor je namreč takrat po navedbah vodstva bolnišnice pokazal, da je vodja ortopedskega oddelka Gregor Kavčič umetno daljšal seznam čakalnih vrst, hkrati pa paciente preusmerjal v zasebni zavod, kjer je operiral. Vodstvo bolnišnice ga je nato razrešilo kot vodjo oddelka in mu izreklo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kavčič je navedbe vodstva, da je paciente neupravičeno preusmerjal v zasebni zavod, zavrnil kot neresnične in žaljive, zoper bolnišnico pa vložil tožbo.

Poročilo o opravljenem izrednem strokovnem nadzoru v Splošni bolnišnici Novo mesto je obravnavala tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Zadeve sicer niso sprejeli v nadaljnjo obravnavo, saj da se z njo že ukvarjajo pristojni organi. Kljub temu pa je komisija zapisala, da bi bilo smiselno, da se s poročilom seznanijo tudi drugi javni zdravstveni zavodi v Sloveniji, in opozorila, naj bodo pozorni na takšen način delovanja.

Zanimalo nas je torej, kako na UKC preprečujejo, da bi zdravniki, ki popoldne delajo v svojih zasebnih ambulantah ali pri drugih zasebnikih, preusmerjali paciente iz javnih v zasebne zavode. Na UKC so kratko odgovorili: "Vsem zaposlenim je dostopno izobraževanje s področja integritete in preprečevanja nasprotja interesov."

Strokovni direktor SB Novo mesto: Takšne prakse zagotovo prisotne tudi v drugih bolnišnicah

Strokovni direktor novomeške bolnišnice Boštjan Kersnič je za N1 ocenil, da so prakse, da se paciente preusmerja iz javnih zavodov v zasebne, zagotovo prisotne tudi po drugih javnih bolnišnicah. Dejal nam je, da je pričakoval, da bodo po tem, ko so takšno prakso razkrili v novomeški bolnišnici, tudi drugi javni zavodi počistili s tovrstnimi praksami, a meni, da se to ni zgodilo.

Na vprašanje, ali je mogoče povsem preprečiti konflikt interesov pri zdravnikih, ki delajo hkrati v javnem in zasebnem sektorju, pa je odgovoril: "Če se bomo želeli temu konfliktu izogniti – kar bi bilo po mojem mnenju nujno –, bi morali zagotoviti, da bo javni zdravstveni sistem konkurenčen zasebnemu. Kar pomeni, da bi moral biti zdravnikov interes, da dela samo na enem mestu. Če bi bil jaz direktor bolnišnice, ne bi podpisal nobenega soglasja za delo v zasebnem zavodu in bi deloval po vzoru Avstrije ali Švice – po načelu: če delaš v javni bolnišnici, dobiš ustrezno plačilo za to, ne moreš pa delati še kje drugje. Če pa delaš v zasebnem sektorju, ne moreš hkrati tudi v javnem."

Jug: "Za UKC Ljubljana je napotovanje pacientov z namenom preskakovanja čakalne vrste ali ustvarjanja zasebnih koristi iz ustanove v zasebne ambulante - nedopustno"

Za komentar smo prek UKC prosili tudi generalnega direktorja UKC dr. Marka Juga, a nam ga tudi po vnovični prošnji niso zagotovili. Potem ko smo ga te dni še osebno kontaktirali, pa so nam iz enote za odnose z javnostmi vendarle poslali tudi njegovo izjavo: "Zdravnik mora ob pregledu pacienta zapisati vse relevantne ugotovitve, ki vplivajo na zdravljenje bolnika, zato navedbe preverjamo, in če bi se potrdile nedoslednosti, bo zdravnik pozvan k dopolnitvi izvida. Zdravnik mora prav tako evidentirati vse storitve, ki so bile opravljene, posebno pa navesti vse podatke, ki so pomembni za zdravljenje pacienta."

Na splošno pa je zapisal: "Za UKC Ljubljana je napotovanje pacientov z namenom preskakovanja čakalne vrste ali ustvarjanja zasebnih koristi iz ustanove v zasebne ambulante - nedopustno in predstavlja kršitev zakonodaje, prav tako je to etično nedopustno."

"V primeru dvoma o strokovni utemeljenosti (ne)napotitve oz. nujnosti tovrstne obravnave presojajo pristojni strokovni organi. Pacient, ki bi imel v povezavi s tem kakršnekoli dvome o ustreznosti obravnave, ima na voljo uradne pritožbene poti in prosimo, da s tem seznani Urad za pohvale in varstvo pacientovih pravic UKC Ljubljana, prav tako pa tudi Javno agencijo RS za kakovost v zdravstvu, Zdravniško zbornico Slovenije in Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, ki so vse pristojni organi za obravnavo morebitnih kršitev," je v izjavi za N1 še komentiral Jug.