Škržati tudi že na Štajerskem: kje smo jih posneli in kaj pomeni njihov prihod?

Pridih Sredozemlja te dni odmeva tudi na Štajerskem. Pod Bočem smo namreč te dni posneli značilno petje škržatov.

Škržati ali škržadi* so za mnoge zvok poletja in jih najpogosteje povezujemo z borovci ter vročimi dnevi ob morju. Obstajajo tudi vrste, ki ne živijo le na Primorskem. Kot je za N1 pojasnil dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, pri nas živi kar 13 vrst škržatov.

Večina jih sicer res prebiva na Primorskem, a med njimi so tudi gorski škržati, ki jih najdemo skoraj po vsej Sloveniji, vse do gozdne meje. A gorskih škržatov načeloma slišimo.

Ti namreč pojejo v ultrazvočnih frekvencah, zato jih lahko zaznajo predvsem mlajši, približno do 20. leta starosti, jim sluh še odlično deluje, saj z leti počasi izgubljamo sposobnost zaznavanja višjih frekvenc.

Prav zato po besedah Trilarja pod Bočem nismo slišali petja gorskega škržata, ki sicer poseljuje tisto območje, temveč gre za tako imenovanega jesenovega škržata (lat. Cicada orni), ki se zaradi globalnega segrevanja počasi širi po Sloveniji. To je kasneje potrdil tudi ogledom posnetka, ki ga si ga lahko ogledate zgoraj.

Kako je prišel na Štajersko?

Kako je jesenov škržat našel pot pod Boč, ni povsem jasno. Trilar meni, da je mogoče jesenov škržat tja prispel z lesom ali drugim tovorom, podobno kot domnevajo za Ljubljano. Lahko pa je pot našel tudi sam in se po naravni poti razširil iz Hrvaške.

Po njegovih besedah se bo jesenov škržat verjetno sčasoma razširil po večjem delu Slovenije, vendar le do nadmorske višine približno 350 do 400 metrov. Višje se po njegovem mnenju ne bo povzpel, saj mu tamkajšnje okolje ne ustreza. "Ne verjamem, da bo šel višje. Ne gre na sredogorske gozdove, ker mu tam ne ustreza habitat, na gozdni meji, kjer živi gorski škržat, pa sploh ne," pojasnjuje Trilar.

Jesenov škržat že več let tudi v Ljubljani

Poletni koncert jesenovega škržata je že nekaj let mogoče slišati tudi v Ljubljani. Kot pripoveduje dr. Trilar, je ta v prestolnici prvič zapel pred približno 15 leti na češnji ob Vilharjevi cesti.

Od tam se je počasi širil. V dveh letih je po Vilharjevi cesti dosegel območje Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ob železniški progi pa tudi Tivoli. Ko je dosegel višek razširitve, je sledila huda zima. Po Trilarjevih besedah je mogoče, da je del ličink pomrznil, lahko pa je šlo tudi za naravno nihanje zaradi dveletnega razvojnega cikla, zaradi česar je bila generacija manj številčna.

Danes je praktično razširjen po vsej prestolnici. Slišati ga je mogoče v BTC, letos tudi na Preradovićevi in Celjski ulici, že nekaj let pa tudi v Šiški. "Praktično ga najdemo po vsej Ljubljani. Ni pogost, je pa," pravi Trilar.

Ker se je prvič oglasil prav v bližini glavne železniške postaje, strokovnjaki domnevajo, da je v prestolnico pripotoval z vlakom. Kot je za N1 pojasnil dr. Trilar, se je tja verjetno "pripeljal" z zalogo lesa, prstjo ali drugim tovorom.

Čeprav jesenov škržat zna leteti, ni posebej spreten letalec in ne preleti velikih razdalj. "Lahko se zgodi, da ga ujame močnejši sunek vetra in ga odnese nekoliko dlje," pojasnjuje Trilar.

Bolj kot grožnja za okolje obogatitev

Čeprav se jesenov škržat v Sloveniji širi, Trilar poudarja, da njegova populacija ne more narasti do te mere, da bi ogrozila ekosistem. Po njegovih besedah gre prej za obogatitev, njegov največji učinek pa je čustven, saj s svojim petjem mnoge spominja na morje. Poleg tega se jesenovi škržati zadržujejo predvsem na divje rastočih rastlinah.

Edina vrsta škržata v Sloveniji, ki lahko povzroča gospodarsko škodo, je prezrti škržat (lat. Dimissalna dimissa), ki se rad zadržuje v oljčnih nasadih, pravi Trilar. Samice jajčeca odlagajo v mlade oljčne vejice, tako da leglico zabodejo v vejico, pri čemer nastane do tri milimetre velika brazgotina. Ta se posuši, zato ima prizadeta vejica manj življenja. Kljub temu Trilar poudarja, da je škoda, ki jo povzroča prezrti škržat, prej izjema kot pravilo.

*Strokovnjaki s tega področja zagovarjajo zapis "škržad", ki ga je uveljavil etnolog in filolog, ki je pisal tudi o škržadih, dr. Milko Matičetov. Matičetov si je prizadeval, da bi bila oblika škržad zapisana tudi v pravopisu, saj je v večjem delu primorske regije, kjer je teh živali največ, najbolj pogosta raba oblike z "d". Temu je dolgo nasprotoval avtor slovarjev in pravopisa dr. Jože Toporišič. Matičetov je o sporu celo napisal pesem Škržadja pravda. Zadnji slovenski pravopis dopušča obe obliki, a daje prednost škržatu.