Kaj če je na Zemlji pred nami živela še ena napredna civilizacija – ali bi to vedeli?

Bi danes sploh lahko našli dokaze, če bi na Zemlji pred milijoni let obstajala napredna civilizacija, ki je nato izginila brez sledu? Prav to vprašanje sta si zastavila astrobiolog Adam Frank in Nasin znanstvenik Gavin Schmidt.

Frank, profesor na univerzi v Rochestru, ki raziskuje znake življenja v vesolju, je preučeval, ali napredne civilizacije neizogibno povzročijo podnebne spremembe, podobno kot jih danes povzroča človeštvo. Ko je leta 2017 Schmidtu predstavil svoje razmišljanje, je dejal, da se osredotoča na druge planete, "ker seveda vemo, da na Zemlji ni bilo nobene druge civilizacije." Schmidt ga je prekinil z vprašanjem: "Kako pa to veš?"

Frank je za CNN povedal, da ga je vprašanje povsem presenetilo in spodbudilo k razmisleku, iz katerega je pozneje nastala skupna raziskava. Če bi na Zemlji pred milijoni let res živela napredna civilizacija, ki bi uporabljala energijo in nato izginila, ali bi danes sploh našli dokaze o njenem obstoju? Bi za seboj pustila sledi v geološki zgodovini planeta?

"Silurijska hipoteza"

Zamisel sta poimenovala "silurijska hipoteza" po izmišljeni napredni rasi plazilcev iz britanske televizijske serije Doctor Who in o njej leta 2018 objavila znanstveni članek.

Gre za miselni eksperiment, ki sega tako globoko v Zemljino preteklost kot daleč v njeno prihodnost, saj ljudje s sežiganjem fosilnih goriv hitro in dramatično spreminjamo podnebje. "To je miselni eksperiment, ki razkriva našo morebitno globalno ranljivost," je za CNN dejala Katharine Hayhoe, strokovnjakinja za atmosfero na Teksaški tehnološki univerzi, ki pri raziskavi ni sodelovala.

Silurijska hipoteza odpira vprašanja o usodi naprednih civilizacij in o tem, ali so vse družbe, ki začnejo energijo izkoriščati v svetovnem obsegu, obsojene na propad ali pa obstaja možnost, da bi živele trajnostno in preživele milijone let.

"Vsa ta vprašanja so neposredno povezana s trenutkom, v katerem živimo," pravi Frank. "Planet potiskamo v nov podnebni režim … vemo, da je to res. Pa vendar glede tega ne ukrepamo."

Sledi v geološki zgodovini

Razlog, da je Schmidt razmišljal o možnosti prejšnjih naprednih civilizacij na Zemlji, je bil dogodek iz davne preteklosti.

Pred približno 55 milijoni let so namreč podnebni sistemi planeta povsem ponoreli. Povprečna svetovna temperatura se je zvišala za približno osem stopinj Celzija, ekosistemi pa so se sesuli, saj se je v ozračje sprostila ogromna količina ogljika, ki segreva planet.

To obdobje, znano kot paleocensko-eocenski termalni maksimum, so znanstveniki prvič opisali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Povzročil naj bi ga izjemno velik vulkanski izbruh ali nenadna sprostitev metana, vendar natančen vzrok še danes ni znan. Schmidta so pritegnile podobnosti z današnjim dogajanjem, ko ljudje povzročajo segrevanje ozračja in množično izumiranje vrst.

Podobnih nerazloženih sprememb v Zemljini daljni preteklosti je še več. Tudi v drugih obdobjih so oceani izgubljali kisik, temperature pa so se močno zvišale.

Najverjetneje gre za naravne podnebne dogodke, piše CNN. A kaj, če vendarle ni tako? Kako bi to sploh ugotovili? Frank in Schmidt v svoji raziskavi predstavljata možne dokaze, ki bi lahko kazali na obstoj pretekle napredne civilizacije, piše CNN.

Težava manjkajočih dokazov

Danes je urbaniziran le približno odstotek Zemljine površine, narava pa bi večino tega, kar smo zgradili, razmeroma hitro izbrisala. Bolj, ko bi bila hipotetična civilizacija oddaljena v preteklosti, težje bi bilo najti neposredne dokaze o njenem obstoju. V milijonih let se Zemljino površje nenehno spreminja zaradi premikanja tektonskih plošč, vulkanskih izbruhov in erozije.

Ker površinske sledi verjetno ne bi zadostovale, sta se znanstvenika usmerila tudi k fosilom. Toda fosilizira se le izjemno majhen delež živalskih vrst, še manj fosilov pa ljudje sploh odkrijejo. Dinozavri so Zemljo poseljevali približno 180 milijonov let, pa smo doslej našli le nekaj tisoč skoraj popolnih fosilov, piše CNN.

Civilizacijo, ki bi obstajala le približno 100.000 let, zgolj kratek trenutek v okoli 400 milijonov let dolgi zgodovini kompleksnega življenja na Zemlji, bi bilo zato zelo lahko spregledati.

Raziskovalca sta nato pozornost usmerila h kemičnim sledem, ki bi jih takšna civilizacija lahko pustila za seboj. Frank kot primer navaja Veliki kanjon, kjer so vidne plasti različnih obdobij Zemljine zgodovine. "Vsaka od teh plasti je iz zdrobljene kamnine, ki ohranja spomin na takratno kemično sestavo Zemlje."

Če bi prejšnja civilizacija spremenila kemijsko sestavo planeta, tako kot jo danes spreminjamo ljudje z izpusti velikih količin ogljika, bi takšne spremembe lahko ostale zapisane v kamninah.

Znanstvenika sta razmišljala tudi o tem, kakšne sledi bo za seboj pustila naša civilizacija. Med njimi so ogromne količine plastike, umetni hormoni, ki se uporabljajo v kmetijstvu, in obstojne kemične snovi, ki se v okolju ne razgradijo. Čez milijone let bi se lahko v sedimentnih plasteh ohranile tudi težke kovine, uporabljene v elektroniki.

Hipoteza, v katero ne verjameta niti sama znanstvenika

Kot poudarja Frank, namen raziskave ni bil dokazati, da silurijska hipoteza drži, temveč pokazati, kaj bi bilo treba podrobneje iskati, če bi hoteli ugotoviti, ali je pred nami obstajala kakšna civilizacija. Frank in Schmidt sta tako objavila raziskavo o hipotezi, v katero sama ne verjameta, menita pa, da je za zdaj še ni mogoče povsem izključiti.

V letih po objavi raziskave se sicer nihče ni resneje lotil nadaljnjih raziskav, vendar so nekateri znanstveniki opozorili na več pomislekov. Geolog, paleontolog in zaslužni profesor univerze v Leicestru Jan Zalasiewicz meni, da je silurijska hipoteza "čudovita in izjemno spodbudna zamisel", a da Frank in Schmidt podcenjujeta, kako močno je sodobni človek preoblikoval planet, pa tudi učinkovitost fosilizacije in njeno sposobnost ohranjanja zgodovine dogajanja na Zemlji.

Možnosti obstoja inteligentnih predčloveških družb sicer ne izključuje povsem. "Na primer dinozavrov, ki bi znali peti zapletene arije, ali jurskih amonitov, ki bi pisali poezijo," pravi. Toda takoj ko nastanejo mesta ter se začnejo taljenje kovin, izdelava in odmetavanje plastike, takšna civilizacija za seboj pusti zelo jasen odtis.

Zalasiewicz zato brez zadržkov zavrača možnost, da bi pred nami obstajala napredna civilizacija, primerljiva z današnjo, in sicer požrešna po energiji, usmerjena v poseganje v okolje, gradnjo in ustvarjanje ogromnih količin odpadkov.

Prav v tem je po Frankovih besedah lepota znanosti. "Objaviš članek in si rečeš: 'Odlično!' Potem pa pride nekdo in ti pove, da se motiš." Frank meni, da je najpomembnejše vprašanje, ki ga odpira silurijska hipoteza, prav to, kako dolgo lahko sploh preživijo napredne civilizacije, kakršna je naša.

"Dovolj pametni smo, da razvijemo tehnologijo, morda pa nismo dovolj pametni, da bi se spopadli z njenimi posledicami za podnebje," pravi. "Ali smo le eksperiment, ki ga je planet izvedel in se bo na koncu izkazal za neuspešnega?"