Obtožbe o pritiskih zaradi drevoreda: župan bo zahteval “povrnitev škode”

Slovenija 12. Jan 202509:58 7 komentarjev
Drevored lip v Pivoli
Foto: Sobotainfo/BOBO

Potem ko je gospodarsko ministrstvo odločilo, da občina Hoče – Slivnica ne more dobiti evropskega denarja za posek najstarejšega slovenskega drevoreda v Pivoli, župan Marko Soršak pravi, da je odločitev nezakonita ter da bodo od tistih, ki so povzročili škodo, zahtevali, da jim vrnejo denar. Zavoda za varstvo kulturne dediščine in narave župan obtožuje, da sta klonila pod pritiski. Obratno, da je nanje pritiskal prav župan Soršak, pa pravijo na zavodu za varstvo narave.

Kot smo poročali, lip v najstarejšem drevoredu v Sloveniji, v Pivoli, za zdaj ne bodo posekali. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), je odločilo, da občina Hoče – Slivnica za projekt ne more dobiti predvidenega sofinanciranja z evropskimi sredstvi v višini 350 tisoč evrov.

Župan Marko Soršak je prepričan, da je odločitev nezakonita, pristojni strokovni instituciji, zavod za varstvo narave (ZRSVN) in zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) pa obtožuje, da sta klonili pod medijskimi in političnimi pritiski. Obe instituciji odgovarjata, da delujeta strokovno. “Edini politični pritiski v zvezi z naravno vrednoto drevored v Pivoli so pritiski, ki jih dobivamo s strani župana,” dodajajo na ZRSVN.

V prenovi lipovega drevoreda v Pivoli so najprej nameravali posekati veliko večino od okrog 200 dreves, nato pa so predviden obseg poseka zmanjšali. Mlada drevesa, s katerimi bi nadomestili stara, bi bila bolj odmaknjena od ceste, ki bi jo zato razširili. Ob drevoredu so nameravali urediti tudi tematsko pot. Na zahtevo civilne družbe in stranke Vesna so na MGTŠ obnovili postopek in po pregledu dokumentacije pritrdili ugotovitvam pritožnikov.

Kot so nam pojasnili na ministrstvu, bi morala občina pridobiti soglasja zavodov za varstvo narave in za kulturno dediščino ter opraviti konservatorski načrt. Toda občina ni predložila ustreznih soglasij, MGTŠ pa je ugotovilo odstopanja projektne dokumentacije od opisa projekta v vlogi, oddani na javni razpis. “Na podlagi dopolnitve projektne dokumentacije smo ugotovili, da gre za takšne spremembe projekta, da projekt ne ustreza več namenu javnega razpisa. Zato smo od pogodbe, na podlagi katere še ni bilo nobenega izplačila, odstopili,” so pojasnili na ministrstvu.

Župan: kazniva dejanja in pritiski

Da so se na odločitev pritožili, je za N1 povedal župan občine Hoče – Slivnica Marko Soršak. “Postopkovno je bilo kar nekaj napak. Zadeva je padla predvsem zato, ker se je projekt za deset mesecev podaljšal, po tem ko je ministrstvo od ZVKD Maribor terjalo, da mora zahtevati izdelavo konservatorskega načrta, kar je protizakonito,” je prepričan župan, ki pojasnjuje, da bi “konservatorski načrt lahko zahtevali le za spomenike kulturne dediščine, drevored pa to ni”.

dr. Marko Soršak
Foto: Občina Hoče – Slivnica

Na ZVKD pravijo drugače. “Lipov drevored v Pivoli je kulturni spomenik lokalnega pomena, razglašen je bil leta 1992. Po zakonodaji je zato zahteva po izdelavi konservatorskega načrta potrebna oziroma nujna, saj predvideni posegi predvidevajo spremembe obsega oziroma posegajo v strukturne elemente spomenika,” so pojasnili.

“Z ustreznimi pravnimi sredstvi bomo od tistih, ki so nam povzročili škodo, zahtevali, da nam ta denar vrnejo,” pa je odločen župan. “Nekateri odločevalci so zaradi medijev pokleknili in nekatere zadeve naredili nezakonito,” je prepričan. Podrobnosti o tem, katera pravna sredstva bodo uporabili in proti komu, Soršak še ni želel razkriti. “Tu gre za kazniva dejanja, obrnili se bomo na ustrezne organe,” je dejal.

Toda nepredložitev konservatorskega načrta ni bil edini razlog za ukinitev evropskega sofinanciranja. Kot pravijo na ministrstvu, občina “prav tako ni predložila ustreznih soglasij naravovarstvenih organizacij niti presoje sprejemljivosti posega v naravo”.

Soršak pravi, da so projekt, v katerega so vložili veliko časa in denarja, štiri leta pripravljali v sodelovanju z obema omenjenima zavodoma, arboristi, inženirji, krajinskimi arhitekt ter fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede mariborske univerze, ki je poleg občine tudi delna lastnica drevoreda. Po njegovih besedah so imeli s predstavniki zavodov od deset do petnajst sestankov. “Projekt je bil kompromis različnih idej, ki smo mu sledili,” je opisal. Zaradi dodatnih zamud zaradi zahteve po konservatorskem načrtu pa bi morali soglasja pridobiti ponovno. “Zavod za varstvo narave je ves čas dajal pozitivna mnenja, zdaj ko je gospod Samo Jenčič (z mariborskega oddelka tega zavoda, op. p.) šel v pokoj, pa je očitno s sabo odnesel tudi hrbtenico,” pravi župan, prepričan, da so “referenti pokleknili pod pritiski”.

Lipov drevored Pivola
Foto: Žan Osim/Mariborinfo/BOBO

Obe instituciji odločno zavračata njegove navedbe.”ZVKDS je problematiko drevoreda obravnaval izključno z vidika strokovnih analiz, zlasti arborističnih in seveda konservatorskih, ki jih povzema veljavni varstveni režim. S tem v zvezi je generalni konservator ZVKDS izdelal kratko analizo stanja in postopkov, ki je bila izdelana zgolj na osnovi dejstev in strokovnih pristojnostih,” pravijo na zavodu za varstvo kulturne dediščine. “Zahteve ZVKDS v zvezi s prenovo lipovega drevoreda so v navedene v izdanih kulturnovarstvenih pogojih, ki med drugim omenjajo tudi možnosti za rešitev problematike, ki bi bile dopolnjene z ugotovitvami iz konservatorskega načrta,” so dodali.

Da bi podlegli pritiskom, odločno zavračajo tudi v zavodu za varstvo narave. “ZRSVN je strokovna institucija, ki deluje na podlagi kriterijev in pravil, določenih s slovensko in mednarodno zakonodajo, in ne na podlagi želja in pritiskov posameznikov,” si poudarili. “Edini politični pritiski v zvezi z naravno vrednoto drevored v Pivoli so pritiski, ki jih dobivamo s strani župana. Med drugim takšne pritiske predstavljajo tudi poskusi diskriminacije in zahteve preko medijev,” so opozorili.

Kot so pojasnili, je drevored Pivola naravna vrednota državnega pomena, postopek v zvezi s posegom, ki še ni zaključen, pa vodi ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). Tam pravijo, da so vlogo za pridobitev naravovarstvenega soglasja za ureditev tematske in pohodne poti ob lipovem drevoredu Pivola po zakonu o ohranjanju narave prejeli novembra lani, konkretnih pojasnil pa ne morejo dati, ker je postopek še v teku.

“Glede na veljavne naravovarstvene statuse in z njimi povezana pravila odstranitev vseh dreves naenkrat ni sprejemljiva. S takšnim posegom bi namreč uničili ravno tiste značilnosti, zaradi katerih je bil drevored sploh zavarovan in je bil določen za naravno vrednoto,” pravijo na ZRSVN in dodajajo, da so tako predstavniki zavoda kot drugi strokovnjaki v dosedanjih usklajevanjih občini pojasnili, da je primeren način za obnovo drevoreda postopno nadomeščanje dreves, ki niso več vitalna.

Lipov drevored Pivola
Foto: Žan Osim/Mariborinfo/BOBO

Kaj bo z drevoredom?

Po besedah župana nikoli niso nameravali posekati vseh dreves, ampak bi ohranili zdrave lipe, ki jih je 26 od 160. “To so najstarejša drevesa, ki so zdrava, stara okrog 70 let, mlajša pa so propadla,” je opisal. Zdaj v drevored ne bodo posegali. Predvideno evropsko sofinanciranje bi pokrilo polovico stroškov prvotno načrtovanega projekta, drugo polovico, 350 tisoč evrov pa ima občina rezerviranih v proračunu. Župan pravi, da jih bodo porabili za ureditev turistične poti ob drevoredu, “da bodo naši občani lahko varno hodili po njej”.

“Drevored bo počasi propadal. Stroka je povedala, da so rastišča ob cesti neprimerna, ker drevesa tu ne morejo zrasti. Negospodarnih zadev ne bomo počeli,” pravi Soršak. Občina iz proračuna ne bo dajala denarja za drevored, saj imajo številne druge nujne investicije, je še dodal. Na naše vprašanje o sonaravnih načinih reševanja dreves, ki so pomembna za blaženje posledic podnebnih sprememb, je župan odgovoril, da naj se z naravnimi metodami ukvarjajo tisti, ki se za to zavzemajo, oni pa bodo poslušali stroko, ki je rekla, da je treba drevesa odstraniti.

“Proti projektu so tisti, ki iščejo pet minut medijske pozornosti. Bomo videli, koliko dreves bo še ostalo čez deset let. Drevoreda se ne bomo dotikali, ga bodo reševali drugi. Verjetno ministrstvo, Levica, Vesna ali kdorkoli,” je dodal župan.

Projektu sicer niso nasprotovale le politične stranke, ampak s peticijo tudi občani. Kot pravi župan, so to “tisti občani, ki tu ne živijo”. Tiste, ki živijo v bližini drevoreda, pa je po njegovih besedah strah, saj je del drevoreda, pod katerim vodi cesta, nevaren, ob neurjih veter lomi veje dreves.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport še obravnavajo pritožbo, oziroma kot pravijo na ministrstvu “dopis občine”.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje