Skupina več kot 30 podpisnikov je objavila odprto pismo, s katerim pozivajo k čimprejšnji strokovni obnovi Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, predvsem pa k "brezpogojni javni dostopnosti". Ob tem opozarjajo, da trenutno pravica meščanov do uživanja kulturne dediščine ni spoštovana.
Podpisniki so v pismu opozorili, da letos mineva že 150 let od Plečnikovega rojstva, kar bi nas moralo navdati s slovesnim občutjem, namesto tega pa skrbi dejstvo, da je njegov stadion že leta “žrtev partikularnih zasebnih interesov, ki nam krojijo mestno okolje”.
“Zaprti in zanemarjeni Bežigrajski stadion je poleg degradiranja delov Tivolija in preteče prenove Centralne tržnice simptom dvolične prostorske politike, ki se po eni strani hvali s Plečnikovo dediščino in jo uspešno trži, po drugi strani pa jo, če so zasebni interesi dovolj močni, brez zadržkov zapira, privatizira, prepušča propadu ali celo aktivno uničuje.”
Razreševanje problema ohranjanja Plečnikovih objektov bo, kot pišejo, verjetno trajalo še dolgo, vendar pa v tem času ne smemo pristati na preziranje javnega interesa in krčenje javnega prostora. “Z vsakim dnem, ko so Plečnikovi ambienti nedostopni ali pa so se jim izvorni programi radikalno spremenili, se Plečnikova dediščina bolj odtujuje javni sferi,” opozarjajo v pismu.
“Plečnikov stadion je že več kot petnajst let zaprt za javnost. Njegovo stanje je dokaz, da je zapiranje, prepuščanje počasnemu propadu in omejevanje dostopa do kulturne dediščine le nekoliko manj uničujoče kot njeno rušenje. Zato pričakujemo vsaj dogovor o javni rabi stadiona v času razreševanja prihodnosti projekta Bežigrajski športni park,” so zapisali.
V pismu še navajajo, da zakon o varstvu kulturne dediščine od lastnika oziroma upravljalca zahteva odgovornost ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine ter spoštovanje javnega dostopa.
“Plečnikov stadion ne propada sam od sebe, pač pa ga uničuje (ob)lastniška oddvojitev od javnega prostora. Status quo že deset let in več koristi le posameznikom, ki bi radi na ruševinah skupne dediščine pridobili ugodno parcelo za zasebno investicijo. Z odprtjem stadiona pa bi se že danes lahko uresničila omenjena pravica vsakogar do uživanja kulturne dediščine in prispevanja k njeni bogatitvi. Tako bi javnosti dali priložnost, da dokaže, da je zmožna dejavno ustaviti propadanje Plečnikovega ambienta in mu ponovno zagotoviti mestotvorno vsebino tudi v obdobju, ko čakamo na obnovo spomenika.”
Podpisniki v pismu ponujajo svojo prostovoljno pomoč. “”Med čakanjem na sodne in druge odločitve v zvezi s Plečnikovim stadionom (bomo) vzpostavili začasno skrbništvo območja in zaustavljali njegovo propadanje, denimo z zavarovanjem nevarnih delov spomenika in košnjo trave. Za začetek bomo organizirali javno tribuno z zainteresirano javnostjo, lokalno skupnostjo, strokovnjaki in trenutnimi lastniki, na kateri bi oblikovali izhodišča za premostitveni model upravljanja Bežigrajskega stadiona v korist javni dostopnosti,” naštevajo.
Stadion bi tako po vzoru preizkušenih praks v Ljubljani in v tujini lahko postal odprt javni rekreacijski park ter središče družabnega in športnega življenja, ki bo v dobrobit skupnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje