Vse več evropskih držav znova beleži posamezne okužbe z virusom opičjih koz, ki je podoben virusu črnih koz. Čeprav so bili novi primeri okužbe po navadi uvoženi iz držav Centralne in Zahodne Afrike, kjer je virus endemičen, pa tokrat vir novih okužb večinoma ni znan. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da razlogov za skrbi za zdaj ni, saj pri nas še nimamo potrjenega primera, hkrati pa ne gre za virus, ki bi se z lahkoto širil med populacijo.
V več državah Evrope in v Severni Ameriki od začetka maja znova beležijo okužbe z virusom opičjih koz, ki se sicer pojavlja v tropskih gozdnatih predelih Centralne in Zahodne Afrike. Posamezne okužbe so do danes potrdili v Franciji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi, Španiji, na Portugalskem in na Švedskem.
Virus opičjih koz pripada skupini poksvirusov in je soroden virusu, ki povzroča bolezen črnih koz. Ta je bila z globalno kampanjo cepljenja izkoreninjena leta 1980. Simptomi bolezni opičjih koz pa so precej neznačilni, je pojasnila epidemiologinja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
“Gre za običajne znake, ki se pojavljajo tudi pri drugih boleznih, recimo povišana telesna temperatura, glavobol, izčrpanost, mrzlica. Potem pa se v določenem času pojavijo tudi izpuščaji, ki pa so najbolj značilen znak bolezni, ki jih povzročajo poksvirusi,” je opisala. Izpuščaji se pogosto začnejo na obrazu, nato pa se razširijo na druge dele telesa, vključno z genitalijami. NIJZ pravi, da gre izpuščaj skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki kasneje odpade. Od tega trenutka naprej oseba več ni kužna.
Inkubacijska doba bolezni je običajno 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni.
Poksvirusi se pogosto pojavljajo pri živalih, se pa lahko prenesejo tudi na ljudi. “Po navadi so bili novi primeri vedno povezani s potovanji oziroma s potniki, ki so potovali v endemične dežele in v njih prišli v stik z živalmi, ki so bile okužene s tem virusom. Tokrat pa je nenavadno, saj se virus prenaša lokalno s človeka na človeka in ni znano, kje je vir okužbe,” pravi Grgič Vitek.
Epidemiologinja opiše, da se je v Angliji začelo tako, da so prijavili okužbo posameznika, ki je prišel iz Nigerije – to pomeni, da je bila okužba uvožena. Čez nekaj dni pa so prijavili okužbi na materi in otroku brez pojasnjenega vira. “Vedeli so, da ni povezan s tem uvoženim primerom. Čez nekaj dni so prijavili okužbe še pri skupini moških, tudi zanje niso našli vira. Zdaj iz številnih držav poročajo o posameznih primerih, vira okužbe pa za zdaj ni,” je opisala. V skupkih primerov, ki se pojavljajo v nekaterih evropskih državah, tako ne gre za uvožene primere, kar je nenavadno, pač pa se najpogosteje okužijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Posledično so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, ter osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji ali več spolnih partnerjev, trenutno med bolj ranljivimi skupinami za tveganje za okužbo v Evropi.
Bolezen bolj nevarna za otroke in imunsko oslabele
Do prenosa virusa med ljudmi prihaja ob stiku s kožnimi ranami okuženega ali ob stiku z materiali, ki so se dotikali kože okuženega. Prav tako lahko pride do okužbe z izmenjavo telesnih tekočin ali kapljično. “Ni bojazni, da bi se bolezen prenesla kar tako,” pravi epidemiologinja, ki poudarja, da razlogov za skrb javnosti za zdaj ni. “Prvič, v Sloveniji še nimamo nobenega potrjenega primera. Prav tako pa ta virus ni takšen, da bi se z lahkoto širil, sploh ko bo javnost opozorjena, da je treba biti previden pri tesnih stikih,” je poudarila sogovornica.
Zahodnoafriški tip virusa, ki je bil potrjen v omenjenih državah, sicer povzroča lažjo obliko bolezni. Nekoliko težjo obliko povzroča centralnoafriški tip, ki pa ga za zdaj na našem območju še niso potrdili. “Smrtnost pri zahodnoafriškem tipu je okrog triodstotna. V vseh do sedaj zaznanih primerih je šlo v glavnem za blago potekajočo in večinoma izpuščajno bolezen,” je opisala Grgič Vitek. Večina obolelih ozdravi v nekaj tednih, je pa bolezen bolj nevarna za majhne otroke in imunsko oslabele osebe.
Dobro zaščito pred okužbo nudi cepivo proti črnim kozam, ki ima dovoljenje za promet v državah Evropske unije, mediji pa poročajo tudi, da je bilo nedavno odobreno cepivo, ki ščiti pred okužbo s tem virusom, a je širši javnosti še nedostopno. “Tisti, ki so bili cepljeni proti črnim kozam – ampak to so večinoma starejši od 50 let – so predvidoma vsaj delno zaščiteni,” je potrdila Grgič Vitek.
Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) je v četrtek objavil prvo poročilo o izbruhu, ki velja za največjega zunaj Afrike, naslednji teden pa bo objavil tudi prvo oceno tveganja v povezavi z opičjimi kozami. ECDC med drugim priporoča, da je treba posameznike, pri katerih obstaja sum, da so okuženi, čim prej izolirati, testirati in obvestiti. V primeru potrjene okužbe je treba začeti iskati stike. Če je v državi na voljo cepivo proti črnim kozam, naj pristojni preučijo možnost cepljenja tesnih stikov z visokim tveganjem, a po oceni razmerja med tveganjem in koristjo. Za primere s težkim potekom bolezni naj preučijo tudi možnost zdravljenja z antivirusnimi zdravili, če so dostopna v državi.
Opičje koze so bile prvič potrjene leta 1958, ko je prišlo do izbruhov bolezni, podobnih noricam, a pri laboratorijskih opicah. Prvi primer pri človeku je bil zabeležen leta 1970 v Demokratični republiki Kongo, po podatkih ECDC pa smo primer okužbe v naši bližini na zadnje zabeležili lani v Angliji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!