V poročilu za lansko leto je specializirano državno tožilstvo izpostavilo kadrovsko nestabilnost. Med glavnimi vzroki so plačni razredi, ki so za javne uslužbence ovrednoteni prenizko, menijo.
Specializirano državno tožilstvo se sooča s kadrovsko nestabilnostjo, med drugim zato, ker so plačni razredi za javne uslužbence ovrednoteni prenizko.
Kljub temu je tožilstvo uspešno obravnavalo najzahtevnejše kazenske zadeve s področja organiziranega, gospodarskega in korupcijskega kriminala, so zapisali v poročilu DZ za leto 2022.
Tožilstvo je lani vložilo zahteve za preiskavo zoper skupno 91 fizičnih in pravnih oseb, obtožnice in obtožne predloge pa so državni tožilci vložili zoper skupno 39 fizičnih in pravnih oseb. Obsodilne sodbe so dosegli zoper 43 fizičnih oseb in eno pravno osebo.
Sodišča so obdolžencem vzela premoženjsko korist v skupni višini več kot 61 milijonov evrov, od tega je sodba o odvzemu premoženjske koristi postala pravnomočna v primeru 12 oseb. Sodišča so na predlog tožilcev specializiranega tožilstva naložila denarne kazni v skupni višini skoraj 24 milijonov evrov, začasno zavarovanje pa je bilo odrejeno zoper skupno 27 fizičnih in pravnih oseb, v skupni višini več kot 151 milijonov evrov.
Lani je tožilstvo uspešno pridobivalo dokaze z zaprosili za mednarodno pravno pomoč in s posredovanjem mednarodnih institucij, v praksi pa je uporabljalo tudi evropski preiskovalni nalog.
Večje število preiskovalnih skupin
Na tožilstvu je delovalo večje število preiskovalnih skupin, na novo pa so jih ustanovili pet, od tega štiri specializirane in eno skupno. V skupinah kot člani sodelujejo predstavniki policije in posamezni strokovnjaki iz finančne uprave, uprave za preprečevanje pranja denarja, protikorupcijske komisije in Banke Slovenija.
Specializirano državno tožilstvo pa je v poročilu opozorilo predvsem na kadrovsko stisko, konec leta 2018 je imelo aktivnih še 30 tožilcev, decembra 2022 pa le še 23 državnih tožilcev. Upad števila tožilcev načrtujejo tudi v letošnjem letu, saj zaradi dolgotrajnih postopkov imenovanja državnih tožilcev ne pričakujejo, da bosta lani objavljena razpisa za dve tožilski mesti kmalu zaključena.
Iz tega razloga in ob upoštevanju izjemno zahtevnega področja dela, vedno večje delovne obremenitve, sprememb zakonodaje in zagotavljanja strokovne podpore evropskemu javnemu tožilstvu specializirano tožilstvo, na tožilstvu vse težje obvladuje administrativne in upravne zadeve, so povzeli ključne poudarke poročila.
Specializirano tožilstvo je namreč po obsegu drugo največje tožilstvo v državi, hkrati pa ima najmanjše število državnotožilskega osebja. “Če izhajamo iz razmerja med številom državnih tožilcev in številom javnih uslužbencev, zaposlenih na posameznem državnem tožilstvu, je SDT po številu tožilskega osebja že ves čas na zadnjem mestu,” so to ponazorili.
V prihodnjih dveh letih pet dodatnih tožilcev in 20 javnih uslužbencev
Predlog kadrovskega načrta za leti 2023 in 2024, in sicer za pet dodatnih tožilcev in 20 dodatnih javnih uslužbencev, naj bi sicer v celoti upoštevali, zato pričakujejo, da bo kadrovska zasedba v tem času postala ustrezna.
Z razumevanjem pravosodnega ministrstva in vrhovnega državnega tožilstva so s selitvijo slednjega na drugo lokacijo uspeli rešiti prostorsko stisko. Povečali in posodobili so vozni park, izvedli prehod informacijskega sistema na nov strežnik, lani pa so uspešno rešili tudi problematiko hranjenja tajnih podatkov.
Letos bo po pričakovanjih realiziran še projekt menjave strehe, med investicijskimi načrti pa je tudi menjava stavbnega pohištva in dveh dvigal, so še sporočili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje