Poslanci potrdili spremembo pravil za pridobitev Zoisove štipendije

Z zakonom po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Štefana Kušarja odpravljajo pravno oviro, ki v zadnjih dveh letih po nepotrebnem otežuje dodeljevanje Zoisovih štipendij najbolj nadarjenim dijakom in študentom.

Novela iz leta 2023 je namreč uvedla pogoj, da morajo biti vsa tekmovanja, na katerem dijak ali študent doseže izjemni dosežek, sofinancirana iz javnih sredstev, zaradi česar sta lahko enako nadarjena mladostnika z enakim rezultatom na kakovostno primerljivem tekmovanju obravnavana povsem različno le zaradi načina financiranja tekmovanja.

Z novelo tako črtajo pogoje sofinanciranja iz javnih sredstev in Zoisovo štipendijo znova vežejo izključno na kakovost samega dosežka, je dejal Kušar. Hkrati pa izenačujejo obravnavo domačih in mednarodnih tekmovanj.

Državni sekretar se je odzval tudi na nekatere pomisleke v dosedanji obravnavi, da se s črtanjem pogoja javnega financiranja odpravljajo merila, po katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je tekmovanje kakovostno. "Ta trditev preprosto ne drži," je poudaril Kušar in pojasnil, da zakon o štipendiranju in pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij skupaj vsebujeta več kot 25 različnih meril in kriterijev, po katerih se presoja, katero tekmovanje sploh šteje za izjemni dosežek.

"Enakopravnejša obravnava mladih"

Pred glasovanjem so podporo noveli napovedali v poslanskih skupinah koalicije in Resnice ter poslanca narodnih skupnosti.

Kot je v predstavitvi stališč poslanskih skupin pojasnil poslanec SDS Luka Simonič, mora biti Zoisova štipendija nagrada in spodbuda za znanje, raziskovanje, razvoj, inovativnost in ustvarjalnost, ne more pa biti odločilno vprašanje, kdo je organiziral določeno tekmovanje. "Če mlad s svojim znanjem, trudom, talentom in delom dosega izjemen rezultat, mu tega rezultata ne smemo odvzeti z administracijo," je poudaril.

Po mnenju Aleksandra Reberška (NSi, SLS in Fokus) sprememba prispeva k enakopravnejši obravnavi nadarjenih mladih, širi možnost za pridobitev Zoisove štipendije ter nabor relevantnih tekmovanj ter zmanjša nepotrebna administrativna bremena in števila sporov. Hkrati se s tem uresničuje koalicijska zaveza k debirokratizaciji in odpravljanju nepotrebnih birokratskih ovir, je dodal. "Šteti mora znanje in sposobnost mladih, ne pa to, kdo financira tekmovanje," je še poudaril.

Novelo podpirajo tudi Demokrati, saj po besedah Dejana Zakrajška v središče postavlja nadarjenega mladega človeka, njegovo znanje in njegove dosežke. Kot je dejal, so se v preteklosti nekateri dijaki in študentje pri pridobivanju Zoisove štipendije srečevali z omejitvami zaradi načina financiranja tekmovanj, na katerega sami niso imeli vpliva. Sodišča so v več postopkih ugotovila, da je ministrstvo s pravilnikom ta pogoj določilo strožje, kot je dopuščal zakon.

Tudi v Resnici so novelo podprli, saj ta po besedah Katje Kokot odpravlja očitno nepravičen pogoj pri dodeljevanju Zoisovih štipendij. Sedanja ureditev po njenem mnenju ni samo nepravična, ampak se je izkazala tudi za težko izvedljivo. Je pa treba hkrati upoštevati opozorila zakonodajno-pravne službe DZ in državnega sveta, je dodala. Po njenih besedah odprava pogoja javnega financiranja ne sme povzročiti novih nejasnosti ali arbitrarnega odločanja.

Spremembo sta podprla tudi poslanca narodnih skupnosti. Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath je na nesmiselnost ureditve pravilnika opozoril že v prejšnjem mandatu. Pravilnik je bil sicer spremenjen, a ne na način, da bi lahko krivice odpravili tudi za nazaj, je opozoril Horvath. Ob tem obžaluje, da bodo do sredstev naknadno upravičeni le tisti, ki so se na sklep pritožili.

V opoziciji z zadržki

Več zadržkov do novele so imeli v opoziciji. V poslanski skupini Svoboda sicer po besedah Roberta Janeva razumejo problem, ki ga želi predlagatelj rešiti. A odprava problematičnega kriterija sama po sebi še ne zagotavlja boljše ureditve, je dejal. Po njegovem mnenju potrebujemo sistem, v katerem je vnaprej jasno, katera tekmovanja so dovolj kakovostna, zahtevna, strokovno vodena in primerljiva, da lahko dosežek na njih pomeni izjemen dosežek.

Glasovanja so se vzdržali tudi poslanci SD. Sedanja ureditev je sicer po besedah Damijana Bezjaka Zrima sporna, saj je prosilec za štipendijo lahko kaznovan samo zato, ker organizator ni prejel sredstev od države. A hkrati je opozoril, da je vlada predlog pripravila izrazito površno in pomanjkljivo. Med resnejšimi očitki pa je po njegovih besedah prenos določitve posebnih dosežkov na ministra za izobraževanje, pri čemer mu zakon pušča popolnoma proste roke, in ne določa nobenih posebnih kriterijev.

Še bolj kritični so bili v Levici, kjer so predlogu nasprotovali. Sprememba namreč po besedah Aste Vrečko odpravlja pomembne varovalke kakovosti in enake dostopnosti. "Javno financiranje ni zgolj način financiranja, ampak pomeni tudi, da je bilo tekmovanje preverjeno po javno določenih merilih," je opozorila. Hkrati se ob odpravi varovalk odpira trg plačljivih tekmovanj in priprav, na katerih bodo imeli prednost otroci premožnejših staršev, je prepričana.