Svoboda v odgovor na interventni zakon koalicije vlaga novelo zakona o dohodnini (VIDEO)

Poslanska skupina največje opozicijske stranke Gibanja Svoboda je v parlamentarni postopek vložila predlog spremembe zakona o dohodnini, s čimer želijo predvsem razbremeniti srednji razred.

Po besedah prvaka Svobode Roberta Goloba in poslanke Alenke Bratušek gre pri njihovem predlogu za javnofinančno vzdržno alternativo sprejetemu zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je spomladi vložila in sprejela aktualna koalicija, njegovo izvajanje pa je začasno zadržano zaradi postopkov za razpis zakonodajnega referenduma.

Golob je poudaril, da koalicija svojih predvolilnih obljub o davčni razbremenitvi ni izpolnila, temveč je ugodnosti namenila le tistim z najvišjimi plačami.

"Janševa koalicija je pred volitvami na veliko obljubljala davčno razbremenitev. Ker v vsem tem času niso naredili ničesar – razen za tiste, ki imajo plačo nad 7.500 evrov –, smo se v Svobodi odločili in danes vložili predlog spremembe zakona o dohodnini. Ta sprememba je usmerjena predvsem v srednji razred – v zaposlene, ki so steber vsake družbe, in s svojo produktivnostjo najbolj dvigujejo gospodarsko rast. Ko govorim o srednjem razredu, govorim o vseh tistih, ki na letni ravni zaslužijo med trideset in sto dvajset tisoč evrov. Vsi ti bodo deležni največjega učinka sprememb dohodninske lestvice," je dejal predsednik Gibanja Svoboda.

Golob: Davčna razbremenitev mora veljati za vse, ne samo za izbrance

Ob tem je dodal, da njihov zakonski predlog v nasprotju z interventno zakonodajo ni ustavljen zaradi referendumskih postopkov. Izpostavil je, da interventni zakon uvaja socialno kapico samo za en del, nasprotujejo pa, da se ta uvaja le za najbogatejše.

Kot drugi razlog pa je izpostavil tudi visoko gospodarsko rast v prvem polletju. Po Golobovih besedah ta izhaja iz povečanja izvoza zaradi tujih neposrednih investicij, ki so se začele in "bolj ali manj tudi končale" v času nekdanje vlade, ter iz večje domače potrošnje.

"Do večje domače potrošnje lahko prideš s tem, ko daš ljudem več denarja, večjo plačo in božičnico. Ravno to se je izkazalo kot eden najboljših ukrepov za pospeševanje gospodarske rasti, zato verjamemo, da ta sprememba dohodnine ne bo imela pozitivnega učinka le na posameznika in njegovo denarnico, temveč tudi na gospodarsko rast, ker bo še dodatno pospeševala domačo potrošnjo. S tem bomo lahko ohranili gospodarsko rast na sedanji ravni," je dejal.

Po njegovih besedah zakon o dohodnini ni blokiran z referendumom in ga je zato možno sprejeti takoj. "Zato pričakujemo podporo tudi vladajoče koalicije, če misli resno s tem, da je treba davčno razbremenitev izpeljati," je izpostavil.

Ob tem se je dotaknil tudi napovedi predsednika vlade Janeza Janše, kako bo 50.0000 javnih uslužbencev "prisilno prezaposlil v gospodarstvo". "Naš odgovor na to je sprememba dohodninske lestvice, po kateri bo medicinska sestra na letni ravni profitirala skoraj 700 evrov, učitelj pa 1.100, ker verjamemo, da davčna razbremenitev mora veljati za vse, ne pa samo za izbrance," je sklenil.

Kaj z novelacijo zakona predlaga Svoboda?

Poslanka Svobode Alenka Bratušek pa je opozorila, da čeprav vlada meni, da je interventni zakon javnofinančno izvedljiv – po ocenah Fiskalnega sveta bi imel približno 1,2 milijarde evrov finančnega učinka na leto, bi imel predlog novele zakona o dohodnini manj kot 700 milijonov evrov letno.

"Kaj pravzaprav delamo v tem predlogu? Dvigujemo splošno stopnjo za nekaj manj kot tisoč evrov, na šest tisoč petsto evrov, nekoliko spreminjamo meje davčnih razredov, predvsem pa znižujemo odstotke obdavčitve. Za vse tiste, ki zaslužijo več kot sto petdeset tisoč evrov letno – kar je po mojem mnenju kar zajeten kup denarja –, pa ohranjamo 50-odstotni razred," je dejala Bratušek.

Zatrdila je, da je sprememba zakona o dohodnini veliko boljši predlog od koalicijskega interventnega zakona, saj "daje srednjemu razredu, ne le najbogatejšim", kar je ponazorila tudi s primeri: "Medicinska sestra bo dobila skoraj sedemsto petdeset evrov – ne le sedemsto, ampak sedemsto petdeset evrov. Razvijalec programske opreme, o katerem smo veliko poslušali, tisoč petsto evrov, zdravnik tri tisoč štiristo evrov in učitelj razrednega pouka tisoč sto evrov."

Za koalicijo predlog Svobode primer populizma

V koalicijski SDS zakonodajni predlog za davčno razbremenitev srednjega razreda označujejo kot še enega v vrsti populizmov Roberta Goloba in stranke Gibanje Svoboda. Kot je v izjavi medijem v DZ spomnil poslanec SDS Andrej Poglajen, je nekdanja koalicija Svobode, SD in Levice v začetku prejšnjega mandata davčno razbremenitev plač, ki jo je sprejela tretja vlada Janeza Janše, ukinila.

"Toliko o tem, kaj predlagajo, ko so v opoziciji, in kakšne sprejemajo, ko so v vladi. Torej gre za še enega v vrsti poceni populizmov s strani Roberta Goloba in Gibanja Svoboda," je poudaril.

Da je poteza Svobode glede vložitve takšnega zakonodajnega predloga najmanj čudna oziroma sarkastična, pa je v izjavi v DZ ocenil poslanec NSi Aleksander Gungl. Tudi on je spomnil, da je prejšnja Janševa vlada s takratno davčno reformo poskrbela, da bi lahko srednji razred in tudi vsi ostali dobili več. "Ampak prva poteza Golobove vlade je bila, da so to reformo razveljavili," je dodal.

Ob tem je poudaril, da v poslanski skupini sicer podpirajo davčne razbremenitve, ampak "takrat, ko bo to možno izvesti". "Naš interventni zakon že omogoča določene olajšave. S tem zakonom bomo vsi dobili nekaj, ampak vse v okviru vzdržnosti javnih financ. Ni res, da bi interventni zakon porušil sistem javnih sredstev," je poudaril.

Ob tem je omenil tudi pozitivne učinke za gospodarstvo. "Prepričani smo, da ko se bo interventni zakon uveljavil, da bo boljše za vse, predvsem pa za to, da bo gospodarstvo lahko začelo dihati v Sloveniji, da ne bo pričakovalo vedno novih obremenitev," je dejal.

Na očitek opozicije, da interventni zakon prinaša koristi predvsem najbogatejšim, pa je na primeru uvedbe socialne kapice za tiste s plačami nad 7.500 evrov, ki jo prinaša zakon, pojasnil, da ta razbremenitev "predvsem pomeni tudi boljše pogoje za srednji razred".

Na predlog se je kritično odzval tudi predsednik Demokratov, podpredsednik vlade ter minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar. Kot je zapisal v objavi na omrežju X, je Golob kot predsednik vlade ves mandat zviševal davke, takoj po začetku vodenja vlade v senci pa je napovedal njihovo znižanje. "Napoveduje natanko to, kar je na začetku svojega sončnega mandata ukinil - dohodninsko reformo," je navedel.

V Gibanju Svoboda so namreč po 100 dneh od nastopa četrte vlade Janeza Janše oblikovali vlado v senci. Logar je Golobu v zapisu na omrežju X še očital, da bi s predlaganim ukrepom proračun prikrajšal za okoli 700 milijonov evrov, kar je večji primanjkljaj, kot naj bi ga po Golobovih besedah prinesel interventni zakon za razvoj Slovenije. "Robert Golob je prvak v spreminjanju stališč," je dodal.

Poziv vladi naj predstavi ukrepe, s katerimi bo pokrila primanjkljaj

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) so sicer pripravili poslanci NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice, državni zbor pa ga je 11. maja sprejel s 47 glasovi za ob podpori SDS.

Zakon prinaša razvojno kapico pri 7.500 evrih, znižanje DDV za osnovna živila in energente, ugodnejšo obravnavo normirancev in mikro s. p. ter nižjo obdavčitev najemnin. Odpravlja prepoved dela zdravnikov pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje, hkratno prejemanje plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence, kmete in popoldanske s. p.-je.

Uveljavitev zakona je trenutno zadržana zaradi referendumske pobude sindikatov, ki svarijo pred obsežnim javnofinančnim izpadom – ta je ocenjen med 550 milijoni evrov in 1,2 milijarde po izračunih Fiskalnega sveta. Potem ko je Ustavno sodišče julija razveljavilo odločitev koalicije o prepovedi referenduma, zdaj kljub nekaterim težavam poteka zbiranje 40.000 overjenih podpisov. Če bo pobuda uspešna, bodo o veljavnosti ZIURS na referendumu odločali volivci.

Tudi komisija DZ za nadzor javnih financ je danes ob obstrukciji koalicije vlado pozvala, naj predstavi ukrepe, s katerimi bo pokrila izpad v državnem proračunu ter v zdravstveni in pokojninski blagajni, ki bi ga povzročile spremembe, ki bi jih uvedel zakon. Komisija protiukrepe od vlade pričakuje v sedmih dneh, ob tem pa je vlado tudi pozvala, naj pri pokrivanju primanjkljaja, ki bi ga povzročil zakon, ne posega v obstoječe pravice državljank in državljanov ter naj ne ruši socialne države.

Poleg tega naj vlada pojasni, je še pozvala komisija, kako namerava spremljati učinke ukrepov iz zakona in kako se bo odzvala, če bo ugotovila, da ukrepi ne dosegajo želenih ciljev - to zlasti velja za vpliv nižjega davka na oddajanje premoženja v najem in nižjega DDV na določena živila ter vpliv omejitve višine prispevkov na priseljevanje visokokvalificirane tuje delovne sile.