Epidemija koronavirusa je presenetila vse, tako v zdravstvenem kot gospodarskem smislu. Razmere se izboljšujejo, a se ne smemo preveč sprostiti, je bilo slišati na današnjem posvetu o naukih krize covida-19.
Minister Zdravko Počivalšek, ki je optimist glede prihodnosti gospodarstva, je razočaran nad premajhnim zanimanjem za cepljenje. “Veseli me, da smo v zdravstvenem smislu boja s covidom-19 prišli do to mere, da lahko bolj optimistično pogledamo v prihodnost. Vendar si želim, da se ne sprostimo v popolnosti, ker še vedno ne moremo reči, da smo mimo tega,” je na posvetu v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca in Wilfried Martens centra za evropske študije, ki je potekal v Kočevju, dejal gospodarski minister in podpredsednik vlade Počivalšek.
S prvim odmerkom je cepljenih 814 tisoč prebivalcev, z drugim odmerkom 641 tisoč, kar po njegovi oceni pomeni, da se ne moremo na nek način sprostiti ali začeti razmišljati, da bo vse tako, kot je bilo. Počivalšek verjame, da bi bilo treba s strani občin narediti eno akcijo v smeri precepljenosti, brez tega ne verjame, da bomo uspešni pri cepljenju.
V času epidemije je bil velik del gospodarstva zaprt, a je prepričan, da je država sprejela ukrepe, ki bodo pomagali vsem. Osem protikoronskih zakonov je nominalno dalo prostora za sedem milijard evrov, do danes je bilo izplačanih nekaj čez tri milijarde. S tem je vlada ustvarila pogoje, da ima danes država najboljšo bonitetno oceno, negativno obrestno mero, v fondu za okrevanje in odpornost koristi le nepovratni del, ni ji treba koristiti kreditov EU, ker so za državo boljše možnosti, da posojilo najame na prostem trgu, je dejal Počivalšek.
Gospodarstvo je upadlo manj od napovedi in ima možnost, da do konca leta pride na raven pred krizo. Počivalšek je dodatno optimist, ker je evropskih sredstev toliko, da bodo lahko podprli mala, srednje velika in velika podjetja na razvojnih področjih. Po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andreja Čuš je v okviru načrta za odpornost predvidenih 492 milijonov evrov za mala, srednja velika in velika podjetja. “Gremo v smeri digitalizacije, zelene transformacije gospodarstva,” je poudaril.
Za okrevanje po epidemiji 12 milijard evrov
Državna sekretarka vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs je spomnila, da načrt za okrevanje in odpornost, za katerega ta teden pričakuje pozitivno oceno, za zeleni prehod namenjena 43 odstotkov sredstev, za digitalno preobrazbo 22 odstotkov sredstev, skoraj tretjina sredstev gre v gospodarstvo, zdravstvo in socialno varnost. Projekte, ki jih niso vključili v načrt za odpornost, bodo vključili v druge kohezijske politike. Nova finančna perspektiva skupaj za okrevanje po epidemiji covida-19 predvideva približno 12 milijard evrov, ki jih bo treba porabiti do 2030.
Evropski poslanec Franc Bogovič, nekdaj tudi kmetijski minister, je poudaril, da je pandemija presenetila vse, nauk, ki je s tem pridobljen, pa je strateška suverenost, tako na področju surovin kot proizvodnje, tudi hrane. Nauk krize je tudi ta, da se je podeželje prepoznalo kot varnejše okolje z vidika zdravstvenega zdravja in mentalnega počutja, zato je izpostavil pomen širokopasovnih povezav na tem področju. Podeželju je treba dati večji pomen, pospešiti razvoj infrastrukture in digitalizacije, da bodo mladi ostajali tam, ob tem pa pohvalil 40 ukrepov vlade na področju digitalizacije.
Soočanje s pandemijo podnebnih sprememb
Biolog in mikolog ter pobudnik prireditve Čar lesa Franc Pohleven je medtem poudaril, da se soočamo tudi s pandemijo podnebnih sprememb, za katere so najbolj krivi toplogredni plini, ki so se v času pandemije covida-19, ko je velik del gospodarstva obstal, zmanjšali.
Ker industrije ne moremo zapreti, jo moramo preusmeriti v bolj zeleno in tu je priložnost za Slovenijo, ki je bogata z gozdovi. Zanj prehod na zeleno trajnostno gospodarstvo predstavlja les in najnovejši inovativni materiali, ki se jih naredi iz njega.
Kočevski župan Vladimir Prebilič je poudaril dobro organiziranost občine tako pri gospodarskem razvoju kot pri cepljenju. Gospodarsko cono jim je uspelo napolniti, v času krize so gospodarstvu omogočili zamik plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, razvili so sheme pomoči. Pri njih kriza ni zaprla nobenega delovnega mesta, obetajo se nove investicije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!