Pravnika o predlogu koalicije in Resnice za omejitev organiziranja kampanj: Lahkomiselno in v posmeh ustavi

Zakonski predlog koalicije in Resnice, po katerem volilne oziroma referendumske kampanje ne bi smele organizirati pravne osebe, ki so bile v petih letih pred dnevom glasovanja financirane iz tujine, je v javnosti sprožil burne odzive.

V levi opoziciji napovedujejo, da bodo uveljavitev zakona poskušali preprečiti na vse možne načine. Če bosta koalicija in Resnica vztrajali pri spremembah, ne izključujejo niti referenduma. Glavni namen predlaganih sprememb je po njihovi oceni predvsem obračunavanje z nevladnimi organizacijami in utišanje kritikov pred referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki bo 6. decembra.

Nevladniki pa opozarjajo, da koalicija po vzoru avtoritarnih režimov sprejema svojo različico zakona o tujih agentih in da želi civilno družbo izključiti iz referendumskih kampanj. Navedbe predlagateljev, da gre za preprečevanje tujega vpliva, pa so po prepričanju predstavnikov nevladnih organizacij samo izgovor.

Izpostavljajo, da je financiranje kampanj iz tujine prepovedano že po danes veljavni zakonodaji in da denar za referendumske kampanje zbirajo z donacijami državljanov. Omejevanje civilne družbe, kot so si ga zamislili vladajoči, pa je po njihovem mnenju skrajno problematično tudi iz pravnega vidika. Da gre za napad na demokracijo in za kršitev ustavno zagotovljenih pravic ljudi, menijo tudi sindikati.

Pirnat: Takšna omejitev je ustavno pravno dopustna le, če prestane strogi test sorazmernosti

Pravnik Rajko Pirnat izpostavlja, da predlagana novela zakona pomeni poseg v pravice, ki so zagotovljene z ustavo. "Sodelovanje v volilni oziroma referendumski kampanji je sestavni del več ustavnih pravic, zagotovo volilne pravice, pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in verjetno tudi svobode govora, zato takih omejitev, kot so predlagane, ni mogoče kar lahkotno utemeljiti," opozarja Pirnat.

Kot razlaga, je takšna omejitev ustavno pravno dopustna le, če prestane strogi test sorazmernosti. "Torej če je ta omejitev nujna zaradi zasledovanja nekega javnega interesa, če ni na razpolago drugega, manj obremenjujočega načina za dosego tega javnega interesa, in če je izpolnjen še tako imenovani kriterij sorazmernosti v ožjem smislu, torej da je intenzivnost posega v ustavne pravice primerljiva s pomenom cilja, ki se zasleduje," pojasnjuje Pirnat.

Predlagatelji sprememb po njegovi oceni strogega testa sorazmernosti očitno niso naredili. "Ne zdi se, da je stvar dobro premišljena in to je spet eden tistih primerov, ko se sprememb zakona lotevajo brez razmisleka. To je precej žalostno. Zakoni se ne sprejemajo brez resnega razmisleka, to bi morali zakonodajalci končno začeti upoštevati, drugače bo pravni sistem res ogrožen," navaja pravnik.

Pirnat: Preveč na hitro in lahkomiselno

Omejitev, ki jo predlagata koalicija in Resnica, po Pirnatovi oceni testa sorazmernosti verjetno ne bi prestala. "Da bi bilo kaj takega ustavno skladno, bi zakonska ureditev morala biti zelo podrobna in omejena na tiste primere, ko je s financiranjem iz tujine neka organizacija, sicer s sedežem v Sloveniji, prišla pod določen vpliv in zasleduje interese tujih ali interese, ki niso skladni z našim pravnim sistemom in z vrednotami, ki izhajajo iz naše ustave. V tem primeru bi bilo to verjetno lahko sprejemljivo, kar po dolgem in počez pa mislim, da ne," meni pravnik.

Organiziranje kampanj namreč ne bi bilo onemogočeno le nevladnikom, temveč tudi gospodarskim in drugim interesnim združenjem, ki prejemajo denar iz tujine. Pirnat ob tem dodaja, da tudi različni strankarski think tanki dobivajo pomoč iz tujine, ki ni nujno le v denarju, ampak tudi v storitvah in nasvetih. Novela zakona je po njegovi oceni pripravljena "preveč na hitro in lahkomiselno", zato naj predlagatelji še enkrat razmislijo in pripravijo ustrezne rešitve.

Na vprašanje, ali je novela zakona usmerjena proti točno določeni organizaciji, torej Inštitutu 8. marec, pa Pirnat odgovarja, da se mu zdi ta trditev malo pretirana. "To ni edina nevladna organizacija v Sloveniji in tudi dvomim, da je tako vplivna. Tako da je to bolj reklama za Inštitut 8. marec," meni Pirnat.

Bardutzky: Ta rešitev je v posmeh ustavi

Ustavni pravnik Samo Bardutzky pa poudarja, da pri predlagani noveli zakona v oči bode predvsem troje. "Prvič, izjemno široka definicija, ki iz kampanje vključuje vse pravne osebe, ki so financirane iz tujine. To lahko verjetno zajame kogarkoli, ki posluje s tujimi subjekti ali sodeluje v mednarodnih projektih," pravi Bardutzky.

"Drugič, predlog zakona se pretvarja, da želi iz regulacije volilne propagande, ki jo uvaja, izvzeti 'običajno izražanje političnih mnenj'. Mejo med tema dvema poljema je nemogoče določiti. Tako bosta obe široki definiciji, 'financiran iz tujine' in 'običajno politično mnenje', poskrbeli za to, da bodo ljudje rajši tiho, kot pa da bi tvegali visoko globo, ki bi jo morda uspeli razveljaviti v postopku s sodnim varstvom. Slednji bi se seveda končal šele, ko bo referendum že zdavnaj mimo. To je torej niti ne najbolj prikrit poskus zadušitve politične diskusije v javnosti, ki je v okviru svobode izražanja posebej visoko varovana," nadaljuje ustavni pravnik.

"Tretjič – v posmeh ustavi je tudi rešitev, ki za nekaj, kar v zadnjih petih letih sploh ni bilo prepovedano, sedaj kar naenkrat predvideva sankcijo in izključitev iz sodelovanja v javni diskusiji," izpostavlja Bardutzky.

"Dodatno: odločba ustavnega sodišča, na katero se sklicuje predlog zakona, niti v najbolj morastih sanjah ne zahteva česa takega, kot je tu predlagano. In še dodatno: bolj, kot se referendumi uporabljajo na manipulativen način, s sugestivnimi vprašanji, z igranjem na čustva, s kombiniranjem referendumov, da bi se mobilizirale določene skupine volivcev, večja je potreba po temeljiti, široki, vključujoči in strpni debati," dodaja ustavni pravnik.