Rajko Pirnat: Poziv Žana Mahniča je nedomišljena politična poteza

Poslanec SDS Žan Mahnič je v torek na vlado naslovil poslansko pobudo, naj Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), Obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo (OVS Mors) in drugim varnostnim organom naroči, naj takoj prenehajo s posredovanjem obveščevalnih in varnostnih poročil predsednici republike in njenemu uradu.

Razlog za takšno pobudo so po njegovi oceni sumi, da predsednica republike Nataša Pirc Musar sodeluje z rusko vohunsko mrežo. Pri tem se je skliceval zlasti na medijska poročanja o preteklosti predsedničine prijateljice, Rusinje, ki ima tudi slovensko državljanstvo, ter o več potovanjih Pirc Musar v Rusijo v obdobju 2015-2022.

Mahnič že sam v pobudi sicer priznava, da zakon o tajnih podatkih sicer predsedniku republike zaradi opravljanja funkcije omogoča dostop do tajnih podatkov brez posebnega dovoljenja. Določa tudi, da nihče ne sme dobiti tajnega podatka prej in v večjem obsegu, kot je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.

Tako obenem predlaga, naj vlada skupaj z uradom za varovanje tajnih podatkov preveri, ali veljavna zakonodaja zagotavlja zadostne varnostne mehanizme tudi v primeru varnostnih zadržkov pri najvišjih državnih funkcionarjih, ki imajo dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja, ter po potrebi pripravi spremembe zakona o tajnih podatkih.

Pirnar: Kakršnakoli omejitev ne bi prišla v poštev za predsednico

Pravnik Rajko Pirnat ob tem opozarja na ustavno določen mandat predsednika republike. "Povsem gotovo ne morejo varnostne in obveščevalne službe omejevati pošiljanja relevantnih varnostnih podatkov predsednici republike. Ne le zato, ker bi to predstavljalo kršitev zakonov, pač pa bi pomenilo neustaven poseg v izvrševanje mandata predsednice republike," je prepričan.

Poziv k razmisleku o spremembi zakona pa se mu zdi sicer legitimen, vendar kakršnakoli omejitev ne bi prišla v poštev za predsednico republike, ocenjuje Pirnat. "Predsednica republike je vrhovni poveljnik oboroženih sil, kar je zelo pomemben del ustavne vsebine njene funkcije. Zato si ne predstavljam, kako bi bilo mogoče take zakonske določbe, ki bi morda dopuščale omejitev dostopa do tajnih podatkov pri drugih funkcionarjih, tudi če so neposredno izvoljeni (npr. poslancih), določiti v zakonu tudi za predsednika republike, ki mora zaradi jedra svoje funkcije imeti dostop do vseh obveščevalnih in varnostnih podatkov," je opozoril.

Če bi pri predsednici republike dejansko nastopil varnostni zadržek, pri čemer poudarja, da ga iz do sedaj znanih dokazanih podatkov ne vidi, pa bi to po Pirnatovem mnenju predstavljalo hudo kršitev zakona o tajnih podatkih in verjetno tudi ustave, kar bi bila podlaga za ustavno obtožbo.

V postopku odločanja o ustavni obtožbi lahko ustavno sodišče z dvotretjinsko večino odloči tudi, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije. "To pa je edini položaj, ko bi v nekem resnem primeru ogrožanja nacionalne varnosti lahko prišlo do položaja, ko predsednik republike ne bi prejemal obveščevalnih in varnostnih podatkov," je dodal Pirnat.