V Novem mestu slovesno ustoličili prvega rektorja univerze Mateja Makaroviča

Še pred inavguracijo sta v. d. rektorja Janez Povh in Matej Makarovič na novinarski konferenci orisala 30 let prizadevanj za ustanovitev javne univerze ter naloge, ki jih čakajo.

Po besedah Povha so se prizadevanja za univerzo v Novem mestu začela sredi 90. let, ko se je pri takratnem novomeškem županu zbrala prva ekipa intelektualcev in začrtala smer visokega šolstva v Novem mestu. Pomemben mejnik v prizadevanjih sta bila nato ustanovitev visoke šole za upravljanje ter ustanovitev Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto.

Javno univerzo so po besedah Povha prvič skušali ustanoviti že leta 2014, vendar se je takrat ideji pridružila le polovica visokošolskih zavodov, zanjo pa tudi ni bilo zadostne podpore tako v lokalni kot državni politiki. Točka preloma se je po njegovih besedah zgodila, ko je prišlo do dogovora vseh osmih visokošolskih zavodov, da se skupaj zavzamejo za ustanovitev javne univerze. Slednje je nato ob zadostni politični volji pripeljalo do sprejema sklepa o njeni ustanovitvi v državnem zboru februarja letos.

Od takrat do danes je bilo po besedah Povha treba razrešiti veliko podrobnosti, kar pa ni preprečilo uradne registracije nove univerze 1. julija letos. "Danes lahko rečem, da je univerza v dobri kondiciji in da smo dozoreli za začetek našega prvega akademskega leta," je dejal.

Makaroviča posebej veseli, da jim je kljub razlikam pod eno streho uspelo povezati vseh osem visokošolskih zavodov in zavod Rudolfovo - Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto, ki ima status pridruženega člana. "Pri tem se je naša različnost izkazala celo kot prednost, saj nam je uspelo združiti tako izkušnje iz javnega kot zasebnega sektorja," je dejal.

Po njegovih besedah bodo oktobra imenovani vsi redni organi fakultete, vključno s senatom, nato pa bo sledila priprava razvojne strategije. Pri tem univerza cilja na čim večjo kakovost, povezovanje z gospodarstvom in čim širše mednarodno povezovanje, je povedal. Takoj bodo stekla tudi prizadevanja za gradnjo univerzitetnega kampusa v Drgančevju in prizadevanja za povečanje nastanitvenih zmogljivosti za študente. Po njegovi oceni je namreč ravno slednje trenutno ena od večjih ovir za še hitrejši razvoj univerze, katere število študentov sicer v zadnjih letih strmo raste.

V četrtek bo sicer v študentske klopi nove javne univerze po besedah Makaroviča sedlo skoraj 2500 študentov, od česar jih po nekaterih grobih ocenah od četrtine do tretjine prihaja iz drugih slovenskih regij in tujine. Na univerzi trenutno 52 odstotkov študentov študira redno, cilj univerze pa je, da ta delež povečajo na podobno raven, kot ga imajo druge javne univerze, je še povedal.