Skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so pred vrhom koalicije predstavile zahteve in pričakovanja ob zastoju pogajanj. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izrazil pričakovanja, da se pogajanja nemudoma nadaljujejo. "Sporočamo, da v sindikatih poteka odločanje o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti decembra," je med drugim dejal Počivavšek. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk pa je za 15. novembra napovedal stavko upravnih enot.
Skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so pred napovedanim koalicijskim vrhom pred vladno stavbo predstavile zahteve in pričakovanja, potem ko so pogajanja med vlado in sindikati zastala.
Že po odstopu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik v začetku oktobra so predstavniki sindikatov izrazili upanje, da pogajanja zaradi tega ne bi obstala in bi jih nemoteno pripeljali do konca. Ajanović Hovnik je bila namreč glavna pogajalka vladne strani s sindikati, napovedala pa je tudi, da bo 15. oktobra zaključena reforma plačnega sistema.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da gre za nekakšno protestno novinarsko konferenco pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. “Tudi kraj in čas novinarske konference nista naključna, tako javnosti kot vladi želimo sporočiti, da je dovolj zavlačevanja v pogajanjih za prenovo sistema plač v javnem sektorju in odpravo plačnih nesorazmerij.”
Spomnil je, da je vlada s sindikati javnega sektorja podpisala dogovor, s katerim se je zavezala, da bo zaključila pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij do konca junija 2023.
Počivavšek: Znova smo priča zavlačevanju
Dejal je še, da je še februarja koalicija napovedovala, da v javnem sektorju ne bo več nobene plače nižje od minimalne. “Danes pa smo znova priča zavlačevanjem v pogajanjih, ki so se znašla v mrtvem teku. Še preden je odstopila ministrica Ajanović Hovnik, so večkrat nastali zastoji. Po odstopu pa so se pogajanja praktično v celoti ustavila.”
Zavrnil je tudi navedbe ministrstva, da se sindikati ne želijo pogajati. Dodal je, da je res, da pričakujejo umik enega člena zakona o izvrševanju proračuna, s katerim je vlada enostransko preprečila pogajanja o usklajevanju plačnih razredov v letu 2024.
Posledica tega bo ne le to, da ne bodo dobili nove plačne reforme, ampak tudi, da plače ne bodo višje od minimalne – temveč ravno nasprotno, da bo kupna moč plačnih razredov padla in se bo uravnilovka v javnem sektorju poglobila, je dejal.
Nadaljevanje pogajanj, v nasprotnem decembrsko zaostrovanje
“Pričakujemo, da bo ne glede na morebitne spremembe v sestavi vlade vladnim pogajalcem podeljen poln mandat za nadaljevanje pogajanj in sklenitev sporazuma. In da bodo izpolnjene zahteve, ki jih naslavljamo na vlado, a za zdaj ne dobivamo nobenih odzivov,” je dejal Počivavšek.
Zahteve sindikatov so, da se z vlado uskladijo o vrednosti plačnih razredov v letu 2024 v višini inflacije v letu 2023. Prav tako naj se odpravijo nesorazmerja v plačah v višini šestih plačnih razredov glede na dogovorjene uvrstitve v letu 2018 in plačni sistem implementira do konca mandata te vlade, torej do junija 2025, vključno s tem, da najnižja plača ne bo več nižja od minimalne.
Počivavšek je izrazil pričakovanja, da se pogajanja nemudoma nadaljujejo. “Sporočamo, da v sindikatih poteka odločanje o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti decembra,” je sklenil. Če premika v pogajanjih tudi potem ne bo, sindikati napovedujejo, da bodo intenzivnost sindikalnih aktivnosti še dodatno stopnjevali.
Za 15. november napovedana stavka več upravnih enot
Spregovoril je tudi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. Povedal je, da so vlado seznanili, da za 15. november napovedujejo stavko. Po njegovih besedah naj bi stavkalo več upravnih enot, med drugim največji, UE Ljubljana in UE Maribor.
Dejal je, da ima vlada še en teden časa, da se z njimi sestane in prepreči stavko. Poudaril je, da je večina uslužbencev javne uprave državne in lokalne skupnosti na minimalni plači ter da želijo tudi s stavko opozoriti na ta problem.
Že več let opozarjajo na veliko obremenjenost zaposlenih na upravnih enotah, zlasti na oddelku za tujce. Meni, da mora država poskrbeti za zadostno število zaposlenih, za pridobitev novih zaposlenih pa je tem treba zagotoviti primerno plačilo. Za minimalno plačo se namreč po njegovih besedah nihče ne bo želel zaposliti, če lahko “v sosednji trgovini zasluži 500 evrov neto več”.
Poudaril je še, da primanjkuje pravosodnih policistov v zaporih, referentov na upravnih enotah, kontrolorjev v finančni upravi, alarmantno stanje pa je tudi v zaporih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje