Velenjska komunala je z občinami ustanoviteljicami in Termoelektrarno Šoštanj (Teš) sklenila sporazum o sodelovanju pri načrtovanju preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Ta je podlaga za pripravo dokumentacije za prehod na obnovljive vire energije. Podpis sporazuma je označen kot prvi korak na poti v brezogljično Šaleško dolino.
Kot so danes sporočili iz Komunalnega podjetja Velenje, vključuje skupni koncept prehoda na zeleno daljinsko ogrevanje toplotne črpalke na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj s sončnimi elektrarnami, kogeneracijo električne in toplotne energije s kotlom, razdelilno postajo za ločitev daljinskega ogrevanja na šoštanjski in velenjski del, toplotno črpalko na centralni čistilni napravi Šaleške doline ter preobrazbo omrežja in postaj v upravljanju velenjske komunale.
Prva faza preobrazbe sistema ogrevanja in postopna energetska sanacija stavb sta že v teku in naj bi po napovedih prinesli 25.269 ton manj izpustov ogljikovega dioksida ter 21.150 ton manj porabljenega premoga, kar pomeni letni prihranek toplotne energije v višini 76.559 megavatnih ur. Povprečna letna poraba toplote v dolini je trenutno okoli 320.000 megavatnih ur.
V Šaleški dolini morajo v desetih letih preiti na čist vir energije, zato je treba čim prej opredeliti investicije in ukrepe, ki bodo iz evropskega sklada za pravičen prehod prioritetno poskrbeli za prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja na območju. Teš je edinstvena energetska lokacija, ki jo velja tudi v prihodnosti dobro izkoristiti, pri tem navajajo v Komunalnem podjetju Velenje. To skupaj z občinama Velenje in Šoštanj že letos načrtuje oddajo vloge za črpanje sredstev iz sklada za pravičen prehod.
V začetku naslednjega leta bodo na terenu začeli izvajati prenove izolacije in podporja na distribucijskem omrežju in posodobitve toplotnih postaj ter umeščati predviden prvi objekt za pridobivanje energije iz obnovljivih virov za proizvodnjo toplote. Bistvena bo tudi sočasna energetska sanacija stavb na območju Velenja.
V Šaleški dolini izstop iz premoga načrtovan do leta 2033, po smernicah države in EU pa zahteva tudi preobrazbo enega največjih sistemov daljinskega ogrevanja v državi, ki oskrbuje več kot 35.000 odjemalcev.
Vzpostavljen je bil leta 1959 kot prvi v nekdanji Jugoslaviji in je po pojasnilih velenjske komunale bistveno pripomogel k okoljski sanaciji Šaleške doline. Prednosti ohranjanja sistema daljinskega ogrevanja so višja energijska učinkovitost, zdravo in čisto bivalno okolje ter implementacija obnovljivih virov energije v velikem obsegu, kljub prostorskim omejitvam, poudarjajo na komunali. Ker želijo ohraniti čist zrak tudi v prihodnje, kot primerno rešitev vidijo ohranitev celovitega daljinskega ogrevanja prek zelene preobrazbe in ob razpršenosti virov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!