Slovenski raziskovalci sodelujejo v projektu, ki odpira novo dobo astronomije

Program, poimenovan Legacy Survey of Space and Time (LSST), pri katerem sodeluje tudi Univerza v Novi Gorici, zaznamuje začetek nove dobe v astronomiji in kozmologiji, so sporočili z univerze. V naslednjih desetih letih bo neutrudno opazoval celotno južno nebo in pri tem ustvaril izjemno širok in visokoločljiv časovni posnetek našega vesolja. Ta dolgo pričakovani mejnik je rezultat večletnega prizadevanja več tisoč ljudi po vsem svetu.

Univerza v Novi Gorici je edina univerza v Sloveniji, ki ima neposreden dostop do podatkov, saj raziskovalke in raziskovalci iz univerzitetnega Centra za astrofiziko in kozmologijo pri tem projektu sodelujejo že od leta 2016.

Kot je dejala vodja sodelovanja centra pri Observatoriju Vera Rubin Andreja Gomboc, center pri projektu LSST sodeluje že deset let, njegovi raziskovalci pa imajo zato "dostop do vseh podatkov o milijardah zvezd in galaksij ter bilijonih sprememb na nočnem nebu, ki jih bo zaznal v desetletnem pregledu neba".

"Smo na pragu velikih sprememb"

Vsako noč observatorij zbere približno deset terabajtov podatkov in ustvari nekaj milijonov opozoril o spremembah na nočnem nebu. Ko bo pregled neba v sklopu projekta zaključen, bo končni nabor podatkov vseboval desetine milijard objektov s trilijoni meritev, so navedli na univerzi.

V tem naboru podatkov bodo v raziskovalni skupini v univerzitetnem centru iskali predvsem dogodke, ko neka zvezda zaide preblizu črni luknji in jo ta raztrga. "Smo na pragu velikih sprememb v astrofiziki, tako po ogromni količini podatkov kot tudi po načinu njihove analize, pri kateri so metode umetne inteligence nepogrešljive," je poudarila Gomboc.

Raziskovalka je med drugim tudi mentorica v evropskih projektih TALES in COFUND SMASH, v katerih doktorski študenti in študentke ter podoktorski raziskovalci in raziskovalke izpopolnjujejo metode strojnega učenja in jih uporabljajo med drugim tudi pri analizi podatkov z Observatorija Vera Rubin.

Nove možnosti znanstvenega raziskovanja, ki jih omogoča observatorij, je izpostavila tudi raziskovalka v centru Tanja Petrushevska. "LSST bo spremenil način iskanja močno lečenih supernov - redkih kozmičnih dogodkov, ki nam omogočajo raziskovanje širjenja vesolja. Za našo skupino na univerzi začetek projekta odpira vrata do odkritij, ki prej preprosto niso bila mogoča," je navedla.

Mladi raziskovalec v centru Eduardo Concepción pa je poudaril, da bo število nenadnih (tranzientnih) pojavov, ki jih bodo odkrili v podatkih LSST, tako veliko, da bodo morali biti "še bolj v stiku z mnogimi drugimi znanstvenimi skupinami po vsem svetu, da bi zagotovili učinkovito in usklajeno delovanje."

"To je velik izziv, a hkrati tudi odlična priložnost," je dodal.

Novi pojavi, ki jih še nismo videli

Zasnova observatorija združuje veliko zmogljivost zbiranja svetlobe, sposobnost hitrega premikanja po nebu in široko vidno polje, veliko za kar 40 polnih Lun, so navedli na univerzi.

Observatorij vsebuje največjo digitalno kamero na svetu, ki posname podroben posnetek dela neba približno vsakih 40 sekund. Z delovanjem pri tej hitrosti in pri taki občutljivosti je sposoben vsako noč z izjemno zanesljivostjo in doslednostjo zaznati številne šibke objekte in kratkotrajne dogodke.

Pri tem razkriva odkritja, kot so utripajoče zvezde, eksplozije supernov, fosilni zapis galaksij, namige za razkritje skrivnosti temne energije in temne snovi ter povsem nove pojave, ki jih nismo še nikoli videli.