Številni odzivi iz politike po odločitvi ustavnega sodišča: "Ja nič, treba bo zmagati referendum"

Vrstijo se številni odzivi iz politike na odločitev ustavnega sodišča, da dovoli razpis referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. V koaliciji so do odločitve sodišča pričakovano kritični, v opozicijskih strankah pa poudarjajo, da je sodišče preprečilo poseg v pravico ljudi do neposrednega odločanja.
Svoboda: "Veliki NE vladajoči koaliciji in stranki Resni.ca"
V stranki Gibanje Svoboda so pozdravili odločitev ustavnega sodišča, ki da je "prepoznalo, da je referendum tako pomembno demokratično orodje, ki ga ni mogoče izničiti z 'zakonodajno zvijačo'."
"S tem je ustavno sodišče povedalo, da je treba izjeme, kadar referendum ni dopusten, razlagati v duhu namena, s katerim so bile izjeme določene. Drugače bi s takšnimi zvijačami ustavno pravico do referenduma izvotlili oziroma izničili," so še zapisali. Po njihovem gre za "veliki NE vladajoči koaliciji in stranki Resni.ca".
"Če vladna koalicija ni pustila soodločanja ljudi, pa je to storilo ustavno sodišče. Ta koalicija je želela ljudem vzeti moč, ustavno sodišče jo je ljudem vrnilo," so še navedli.
SD pričakuje prevzem politične odgovornosti
V SD so poudarili, da je sporočilo, ki ga je ustavno sodišče poslalo, jasno: da je državni zbor s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma ogrozil uresničevanje ustavne pravice do referenduma.

"Ko je koalicijska večina pod krinko interventnega zakona združila nepovezane in trajne sistemske posege v zdravstvo, pokojninski sistem, trg dela, davke in socialne prispevke, nato pa skušala z davčnimi določbami preprečiti referendum o celotnem zakonu, ni šlo zgolj za slabo zakonodajno prakso. Šlo je za zlorabo zakonodajnega postopka in nedopusten poseg v pravico ljudi do neposrednega odločanja," so opozorili.
Dodali so, da pričakujejo prevzem politične odgovornosti. "Tisti, ki so bili pripravljeni zaradi politične koristi ogroziti uresničevanje ustavne pravice, se ne morejo danes pretvarjati, da je šlo le za različno pravno razlago. Šlo je za zavestno odločitev koalicijske večine, ki je bila v nasprotju s temeljnimi načeli demokratičnega odločanja."
Vodja poslanske skupine SDS: "Od danes je dovoljeno vse"

Na Facebooku je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec v odzivu zapisala: "Ustavno sodišče je dopustilo referendum o davkih. Od danes je torej dovoljeno vse." Ob tem je spomnila, kaj vse naj bi interventni zakon ljudem prinesel, med drugim nižji 5-odstotni DDV na osnovna živila, enotno davčno stopnjo, nižje prispevke za polne s.p., ... "Zdaj pa da vidimo, koliko državljanov je proti zakonu," je zapisala.
Da bo današnji dan šel v slovensko zgodovino kot "dan, ko se je ideološko kontaminirano ustavno sodišče postavilo nad ustavo," je medtem na omrežju X zapisal poslanec SDS Andrej Poglajen. "Tisti, ki bi morali varovati ustavni red, ga po novem pomagajo rušiti. Pravna država, počivaj v miru," je bil kritičen.
NSi: Referendum kot odločanje za razvoj Slovenije ali proti njemu
Odločitev ustavnega sodišča, da dovoli referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, odpira pot tistim, ki Sloveniji ne privoščijo napredka in rasti blaginje, ampak državo razumejo kot vzvod za ohranitev svojih položajev in privilegijev, so v odzivu zapisali v NSi. Referendum vidijo kot odločanje za razvoj Slovenije ali proti njemu.

Na družbenem omrežju X se je oglasil tudi prvak stranke in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. "Najprej so strašili, da razvojni zakon povzroča eno milijardo davčnega izpada. Danes pa je ustavno sodišče 'ugotovilo', da očitno sploh ne gre za zakon o davkih," se je obregnil ob odločitev.
Pod prejšnjo vlado je sodišče po njegovih besedah redno prepovedovalo referendume. "Pod novo vlado bo očitno drugače. Pričakovano. Kakorkoli, gremo na referendum zato, da zmaga razvojna Slovenija," je sklenil.
Odzval se je tudi NSi Aleksander Reberšek, ki je mnenja, da je tak razvoj dogodkov možen le v Sloveniji. "Zakon, ki nikomur nič ne jemlje ... ampak res nikomur. Potem pa večinoma levo ustavno sodišče dopusti referendum, ki po ustavi ni mogoč," se glasi njegov zapis na X.
Logar pozval k udeležbi na referendumu in glasovanju za zakon
Predsednik Demokratov ter minister za gospodarstvo in delo Anže Logar je v daljšem zapisu na Facebooku ljudi pozval k udeležbi na referendumu o interventnem zakonu: "Če želimo delujočo, uspešno Slovenijo z nižjimi davki in manj birokracije, potem bo treba iti na referendum in glasovati ZA," je zapisal.

Do odločitve ustavnega sodišča je bil kritičen, med drugim zato, ker je po njegovi oceni temeljno ustavno vprašanje pustilo neodgovorjeno: kakšen je učinek morebitnega zavrnilnega referenduma na določbe zakona, ki da sploh ne bi smele biti na referendumu.
"Ja nič, treba bo zmagati referendum. Ustavno sodišče je odločitev o nižjih davkih, nižjem DDV za hrano, o oprostitvi plačila (nedelujoče) dolgotrajne oskrbe za upokojence - prepustilo ljudem," je zapisal.
Obregnil se je ob opozicijo, kjer po njegovih besedah "veliko govorijo o socialni državi, hkrati pa je pod Golobovo vlado revščina dosegla eno najvišjih točk v desetih letih".
Zakon pripravili še pred vzpostavitvijo nove vlade
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.
V gospodarstvu so se na zakonske rešitve pozitivno odzvali, v sindikatih, kjer so bili do večine zakonske vsebine močno kritični, pa so ob podpori civilne družbe in iz vrst opozicije v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev.

DZ je nato, preden je razpisal 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma, konec maja sprejel sklep o nedopustnosti referenduma.
Tako pod prvotni zakonski predlog kot pod sklep o nedopustnosti referenduma je bil podpisan takratni vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, ki je vmes postal kmetijski minister.
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi sklep državnega zbora o nedopustnosti referenduma razveljavilo. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu in državni zbor ga bo v primeru zbranih podpisov moral razpisati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje