Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj je vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe na novo plačno lestvico označil za napad na kakovost javnega šolstva. Če bo vlada vztrajala pri predlogu, dogovor ne bo mogoč.
Do vladnega predloga so sicer izrazito kritični tudi v visokošolskem sindikatu.
Predlog za odpravo plačnih nesorazmerij in hkratni prehod na novo plačno lestvico, ki ga je vladna stran predstavila prejšnji teden na krovnih pogajanjih, namreč danes pretresajo na t. i. stebrnih pogajanjih, torej ločeno po dejavnostih. Zjutraj so bila na vrsti pogajanja za uslužbence v državnih organih in za zdravstvo, popoldne za izobraževanje, raziskovalno dejavnost in kulturo.
A tako v Svizu kot Visokošolskem sindikatu Slovenije so do predloga izrazito kritični. Predlog je nekonsistenten in izrazito krivičen do tistih z najvišjo stopnjo izobrazbe, je za STA poudaril predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič. Je pa vladna stran po njegovih besedah predlagala dodaten dvig zdravniških plač in s tem povzročila nove anomalije, nove krivice.
Tudi Štrukelj ocenjuje, da bi predlog plačne razlike le še poglobil. Kot je dejal, sploh ne gre več za odpravo plačnih nesorazmerij, ampak se je vlada – ker ji verjetno zmanjkuje časa in ni kos zahtevni nalogi – raje odločila “za bistveno enostavnejši dvig plač po pasovih”, da se torej plače v določenem delu plačne lestvice dvignejo vsem enako.
Ob tem Štrukelj opozarja, da znotraj enakih stopenj izobrazbe obstajajo nesprejemljive razlike, ki jih je priznala tudi vlada, kot recimo pri vrednotenju pedagoškega dela. S tem, ko bi vsi dobili enako, pa bi povzročili prenos teh problemov v nov plačni sistem, ki bo tako enako nestabilen, kot je obstoječi.
“Razen v izhodiščnem plačnem razredu učitelja začetnika, ki smo ga priborili s stavko in s stavkovnim sporazumom, vlada na nek način položaj vseh ostalih, ki nosijo izobraževalni sistem – mentorjev, svetovalcev, svetnikov – poslabšuje v odnosu do drugih v javnem sektorju,” je poudaril Štrukelj. Dodal je, da bi zaposleni, ki so v vzgoji in šolstvu dosegli najvišje nazive, dobili manj kot drugi, na primer uradniki, ki bi pridobili tri plačne razrede.
Kot ocenjuje Štrukelj, se na tak način “uničuje koncept javnega izobraževanja, ki počiva na spodbujanju učiteljstva, da strokovno raste, se izpopolnjuje, da širi svoja znanja prek strokovnih nazivov”. Po njegovih besedah so namreč ti nazivi sedaj popolnoma razvrednoteni. Zelo podobno je po njegovih besedah tudi na področju kulture in tudi raziskovalno delo je, zlasti ko gre za srednji kader, “žaljivo slabo plačano”.
Oba sindikata sta tudi kritična do vladnega predloga oziroma predvidenega krčenja dopustov v nekaterih segmentih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje