Svobodo zanima, kam bodo šli dodatni milijoni za obrambo. Kaj pa pravijo o denarju za URI Soča?

V največji opozicijski stranki Gibanje Svoboda so pred vrhom Nata, ki bo prihodnji teden v Ankari, na ministra za obrambo iz vrst NSi Valentina Hajdinjaka naslovili poslansko vprašanje o obrambnih izdatkih.

Poslanci Svobode ministra sprašujejo, ali napovedano sledenje zavezam Nata pomeni več državnega denarja za orožje in manj za projekte dvojne rabe, namenjene odpornosti in širši varnosti, je danes v izjavi v državnem zboru povedal poslanec Martin Premk.

Bo šla razlika med 1,6 in dvema odstotkoma proračuna za področje obrambnih izdatkov, ki naj ne bi bila skladna z metodologijo Nata, samo za nakupe orožja – tankov in topov, "ali bomo vztrajali pri tem, kar je delala prejšnja vlada, da bi ta denar vlagali tudi v varnost in odpornost, torej tudi v infrastrukturne projekte, v bolnišnice in v ceste", se je vprašal.

Ob tem v Svobodi ocenjujejo, da gre pri vlaganju celotnih sredstev zgolj v orožje za zadovoljevanje ameriških interesov, ne pa za vlaganje "v zadeve, ki so koristne za naše državljane".

Tudi nekdanji obrambni minister iz vrst Svobode Borut Sajovic je ocenil, da so v strukturi obrambnih izdatkov "bolj kot odstotki ali pa samo smodnik in železje, ki imata ta trenutek v svetu zgodovinsko rekordno ceno, pomembni ljudje".

Spomnil je na prihajajoči vrh zavezništva v Turčiji. "Slovenija je in ostaja njegov kredibilen del," je zatrdil. Želel pa bi si, da bi se v Sloveniji, zlasti v politiki, poenotili o tem, "da je obramba širok pojem, da je dvojna raba njen pomemben del in da je treba vlagati tudi v slovensko obrambno industrijo".

Po kritikah Rutteja: "Ko v Italiji rečejo, da bo most na Sicilijo obrambni izdatek, nihče ne dvomi, da je s tem kaj narobe"

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v pismu nekdanjemu premierju Robertu Golobu Slovenijo obtožil manipuliranja s številkami glede izdatkov za obrambo, zaradi česar sta bila do ravnanja prejšnje vlade kritična tudi aktualna koalicija in sedanji minister Hajdinjak. Sajovic je danes na to odgovoril, da je "med našo interno zakonodajo in pogledi zavezništva nastala neka razlika, ki je zaradi specifične zakonodaje druge države nimajo".

"Ko v Italiji rečejo, da bo most na Sicilijo obrambni izdatek, nihče ne dvomi, da je s tem kaj narobe. Pri nas moramo prilagoditi notranjo strukturo. Če bi mi vse te železnice in ceste na strateško pomembnih teritorijih, v katere smo vlagali, plačali iz sredstev ministrstva za obrambo, potem zavezništvo ne bi imelo nobenih težav," je prepričan Sajovic.

Zato bi si namesto iskanja afer želel iskanja enotnosti in modrosti. "Moji viri pravijo, da so bili v Sloveniji ti odzivi tudi spodbujeni zaradi notranjepolitičnih potreb," je dejal.

Spomnil pa je tudi, da so bile zaveze Natu sprejete leta 2014, v mandatu vlade Roberta Goloba pa so za obrambo, odpornost in varnost namenili zgodovinsko največ v 35-letni zgodovini države.

Ali Roman Jakič iz URI Soča laže? Sajovic: Tega ne bi rekel, si je pa moč ministra predstavljal "prebogato"

Sajovica so ob tem doletela tudi novinarska vprašanja o besedah, ki jih je v N1 podkastu s Suzano Lovec izrekel bivši politik Gregor Golobič. Kot konkreten primer demonstracije janšizma v Gibanju Svoboda je namreč izpostavil, da je obrambni minister iz te stranke v prejšnjem mandatu kot razlog, zakaj rehabilitacijski center Soča ni dobil denarja za dvojno rabo, navedel, da direktor te ustanove na družbenem omrežju ni dovolj podpiral Gibanja Svoboda.

Direktor URI Soča Roman Jakič, ki je tako kot Sajovic član Gibanja Svoboda, je za N1 zatrdil, da mu je minister za obrambo Borut Sajovic v februarskem telefonskem pogovoru to res rekel in te navedbe tudi ponovil. Pri tem je Jakič vztrajal tudi po tem, ko je Sajovic že dejal, da gre za izmišljeno in zlonamerno trditev.

"Ponovim lahko še petič in šestič, da ne drži," je glede Jakičevih navedb danes povedal Sajovic. "Nikoli ni bila URI Soča prekrižana," je zatrdil in izpostavil, da gre za 100-milijonski projekt. Pri Brežicah, kjer se bolnišnica že gradi, jim je po besedah prejšnjega obrambnega ministra uspelo zbrati 16 milijonov evrov, sredstva ministrstva za obrambo pa so omejena. V katere projekte se bo vlagalo, pa nikoli ni bilo odvisno od odločitve ministra, temveč sta o tem odločali strokovni komisiji z obrambnega in zdravstvenega ministrstva, je vnovič poudaril.

Na vprašanje, ali torej direktor URI Soča Roman Jakič laže, pa je Sajovic odvrnil, da tega ne bi rekel, da pa si je direktor očitno v svojem zavzemanju in trudu, da bi bolnišnici priboril dodatna sredstva, "moč ministra predstavljal prebogato ali pa drugače, kot je v praksi". Za telefonski pogovor z Jakičem je dejal, da je bil "kratek, hipen, zagotovo pa z moje strani nikdar in nikoli ni imel take vsebine".

Kako dogajanje pojasnjuje ministrstvo za obrambo

Več vprašanj o tem, kaj se je v prejšnjem mandatu dogajalo s sredstvi za povečanje odpornosti bolnišnične infrastrukture v okviru dvojne rabe, smo te dni postavili tudi ministrstvu za obrambo. Odgovorili so nam, da je vlada 31. januarja lani ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo predloga investicij za povečanje odpornosti bolnišnične infrastrukture za primer kriznih razmer. 29. maja lani je vlada nato potrdila projektno nalogo z idejno rešitvijo za povečanje odpornosti bolnišnične infrastrukture v okviru dvojne rabe. V tem sklepu je bilo opredeljenih sedem zdravstvenih ustanov: Univerzitetni klinični center Maribor, Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča in Ortopedska bolnišnica Valdoltra.

"Odobren in pripravljen za odprtje projekta v proračunu je bil samo projekt SB Brežice. Za ostale projekte finančna sredstva niso bila zagotovljena," so navedli na Morsu. Ob tem so dodali, da še za noben projekt denar ni bil izplačan.

Na vprašanje, zakaj denarja ni prejel URI Soča, pa so na ministrstvu za obrambo odgovorili, da so bili projekti dvojne rabe načrtovani v primeru zagotovitve obrambnega proračuna nad tremi odstotki BDP. "Ministrstvu za obrambo ta sredstva niso bila zagotovljena, zato možnosti za izvedbo takšnih projektov ni bilo," so dodali.