Z vstopom v 2023 se je Hrvaška poslovila od kun in svoje bankomate, banke in denarnice začela polniti z evri. Slovenija je evro prevzela pred 16 leti, ko se je končala pot tolarjev. Preverili smo, za koliko so se od leta 2007 podražili izdelki in storitve pri nas.
Z vstopom v leto 2023 so v sosednji Hrvaški pomahali v slovo kuni in prevzelo novo plačilno valuto – evro. Tako v zgodovino odhaja vsakoletno menjavanje valute pred poletnim skokom na morje k sosedom. Ob tem je Hrvaška z novim letom vstopila tudi v schengensko območje, kar pomeni, da ne bo več potrebno čakati na mejnih prehodih.
Hrvaška je postala 20. država, ki je prevzela skupno evropsko valuto, v Sloveniji pa smo ob vstopu v leto 2023 praznovali 16. obletnico prevzema evra, ki je nadomestil tolar.
Hrvaška vstopila v schengen: kaj se spreminja za potnike iz Slovenije?
Evro smo prevzeli 1. januarja 2007, en evro pa je bil vreden 239,640 tolarja. Po tem menjalnem tečaju je tolarske bankovce še vedno možno zamenjati za evre na blagajni Banke Slovenije.
Po prevzemu je sledilo 14-dnevno prehodno obdobje, ko je bilo mogoče plačevati tako s tolarji kot z evri, od 15. januarja 2007 dalje pa so evrski bankovci in kovanci edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. Danes lahko z evrom plačujemo v 20 državah Evropske unije z več kot 340 milijoni prebivalcev, s čimer je evro druga najbolj razširjena valuta na svetu.
Rasle cene in plače
Po uvedbi evra so se izdelki in storitve pri nas podražili, Slovenija je imela leta 2007 in 2008 najvišjo inflacijo v evroobmočju, vendar je rasla tudi povprečna bruto plača zaposlenega. Povprečni Slovenec si tako lahko od uvedbe evra privošči več kot si je s tolarji, kažejo podatki statističnega urada (Surs). Leta 2007 je bruto povprečna plača znašala 1.279 evra, leta 2021 pa 2.138 evrov bruto. V 16 letih se je bruto plača tako zvišala za 859 evrov, Surs pa ob tem ugotavlja, da so se cene dobrin zviševale počasneje kot plače.
Cene izdelkov in storitev so se v primerjavi z letom 2006, preden smo prevzeli evro, precej zvišale, kažejo podatki Sursa, vendar po drugi strani za večino izdelkov delamo manj minut (preračunano na ceno izdelka in povprečno plačo) kot smo v času tolarja.
Cena za skodelico kave v lokalu se je dvignila za 45 odstotkov, žensko striženje pa za 50 odstotkov. Za skodelico kave v lokalu je bilo tako treba v 2006 plačati v povprečju 93 centov, leta 2021 (zadnji znani podatki) pa 1,33 evra.
Za kavo delamo manj časa
Za kilogram kave smo leta 2021 morali v povprečju odšteti 9,17 evra, za ta znesek pa smo morali delati 71 minut, so izračunali pri Sursu. Za primerjavo, leta 2006, pred uvedbo evra, je kilogram kave stal 6,98 evra, zanj pa smo morali delati 92 minut.
Povprečna mesečna plača pred petnajstimi leti je omogočala nakup 436 kilogramov kruha, leta 2021 pa smo si lahko privoščili 536 kilogramov.
Ob sprejemu evra je povprečen posameznik lahko kupil 115 kg kave, leta 2021 pa 139 kg, svinjskega mesa pa leta 2007 168 kilogramov, leta 2021 pa 243 kilogramov.
Metodološko opozorilo Sursa
Primerljivost povprečnih drobnoprodajnih cen izdelkov ali storitev z enakim opisom v času (med letom in zlasti v daljšem časovnem obdobju) ni popolna, ker letno posodabljamo seznam mest, kjer se cene zbirajo, ter vzorec izdelkov in storitev (seznam artiklov), hkrati pa se v daljšem obdobju spreminja tudi kakovost izdelkov in storitev. Zaradi tega je omejena tudi primerljivost povprečnih cen v času. Pri večjih spremembah kakovosti nekaterih proizvodov (npr. oblačil, avtomobilov, tehničnih proizvodov ipd.) se z ustreznimi metodami izvajajo tudi korekcije cen.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje