Sestanek ni prinesel preobrata: stavka na sedmih upravnih enotah v sredo bo

Slovenija 14. Nov 202306:46 > 18:29 2 komentarja
Upravna enota Ljubljana, stavka
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Sindikalni predstavniki upravnih enot so se pred napovedano stavko za sredo še enkrat sestali z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, ki opravlja funkcijo ministra za javno upravo. Na sestanku so poskušali poiskati rešitev, a je vlada ponudila le nadaljevanje pogajanj. Tako stavka na sedmih upravnih enotah – UE Ljubljana, Maribor, Ruše, Ptuj, Novo mesto, Nova Gorica in Jesenice – jutri bo.

Po sestanku sindikalnih predstavnikov na upravnih enotah z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, ki opravlja funkcijo ministra za javno upravo, na sindikalni strani vztrajajo pri sredini stavki. Čeprav stavka ne bo plačana, so se na popoldanskem sestanku sindikalisti odločili, da bodo stavko na sedmih upravnih enotah izvedli.

Minister Boštjančič je po sestanku v izjavi za javnost ocenil, da je bil sestanek dolg in konstruktiven. Pogovarjali so se o konkretnih zadevah, glede za sredo napovedane stavke pa si želi, da je ne bi bilo, a jo na nek način razume kot klic na pomoč, da se problematika upravnih enot končno po dolgih letih začne reševati. “Veliko smo se pogovarjali o reševanju večletne nakopičene problematike upravnih enot. Nizke oziroma prenizke plače uslužbencev upravnih enot so samo eden od problemov. Ti so veliko širši, saj gre za problematiko povečevanja števila upravnih nalog in za razbremenitev uslužbencev, da bi bil ta poklic v resnici bolj zaželen,” je dejal minister.

Poudaril je, da je bil današnji pogovor odkrit, v določenih stvareh so se sodelujoči strinjali. Prepričan je, da je treba “stvari nemudoma reševati”. V tem smislu je vladna stran po njegovih besedah podala določene predloge, tako da minister verjame, da se bodo v kratkem spet srečali za skupno mizo in iskali rešitve.

Sindikalistom je tudi povedal, da so še vedno aktualna centralna pogajanja s sindikati javnega sektorja in v okviru tega bodo reševalni plačne zadeve. “Vlada želi, da pogajanja stečejo čim prej, parcialno ne moremo pristati na reševanje težav, a na upravnih enotah je toliko nakopičenih težav, zato ni nobena ovira, da začnemo redno sestankovati in reševati zadeve, ki niso vezane na samo nagrajevanje,” je še povedal Boštjančič.

Upravna enota Ljubljana, stavka
Žiga Živulović jr./BOBO

Stavka ni uperjena proti uporabnikom storitev

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je povedal, da stavka ni uperjena proti uporabnikom storitev upravnih enot in ne proti aktualnemu ministru za javno upravo Boštjančiču. “Vendar je to klic, ki ga bomo nadaljevali, saj se za te naše nesrečne upravne enote praktično ni naredilo nič v zadnjih desetih letih,” je poudaril.

Ministru so po njegovih besedah predstavili glavne stavkovne zahteve: zagotovitev ustreznega števila zaposlenih, primernejše plače oz. linearno povišanje za sedem plačnih razredov in razbremenitev uslužbencev na upravnih enotah. “Naši uslužbenci so preobremenjeni, po enih podatkih od 12.000 do 30.000 nerešenih pravnih postopkov po celi državi, kar je zaskrbljujoče,” je dejal za STA. Kot je dodal, je ministru povedal, da bo zahteval informacijo o točnem številu nerešenih primerov, saj pristojna služba ministrstva za javno upravo tega podatka nima.

Kot je po sestanku sindikalistov v Domu sindikatov povedal Verk, so se odločili za izvedbo stavke, kljub temu da jim je minister Boštjančič dopoldne dejal, da stavka ne bo plačana, pa čeprav je zakonita in legitimna. “Minister pač meni, da ni kršena kolektivna pogodba za javni sektor oziroma da ni uslužbencem upravnih enot karkoli kršeno,” pravi Verk in dodaja, da to ne drži.

Kot je pojasnil, imajo uslužbenci upravnih enot s srednješolsko izobrazbo plačo, ki je nižja od minimalne, zato jim mora država plačevati razliko do minimalne plače. Kandidatom za svetovalce z univerzitetno izobrazbo pa se ponuja le 1400 evrov bruto, kar pomeni, da je razlika med nekvalificiranim delavcem in akademsko izobraženim uradnikom manj kot 200 evrov bruto, je dodal.

Sicer pa bodo o sredini stavki, ki bo potekala na upravnih enotah v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju, Jesenicah in Rušah, v sredo spregovorili na novinarski konferenci sindikata državnih organov.

Stavkajočim na upravnih enotah so podporo izrekli tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so temeljni vzroki za stavko jasni: “Javnih uslužbencev in uslužbenk je premalo, delate na preslabo plačanih delovnih mestih, vaša obremenjenost z delom se veča iz dneva v dan, vsaj do 1. 1. 2025 pa se ne obeta niti ena sprememba na bolje.” Spomnili so, da pristojne na težave opozarjajo že več let, a posluha ni, zato ima javnost pravico izvedeti, “kako mačehovsko se vede oblast do dela državne uprave, ki zagotavlja servis prebivalcem”.

“Pravilno in pravično je, da zahtevate dvig osnovnih plač za sedem plačnih razredov vsem zaposlenim, izenačitev nazivov na upravnih enotah s tistimi na ministrstvih (nazivi se ne smejo kar končati pri višjih svetovalcih) in takojšnjo ureditev dodatka za blagajniško poslovanje (t. i. blagajniški riziko). Ker se stvari ne premaknejo, jih boste premaknili vi,” so še zapisali.

Zahteve sindikatov so, da se z vlado uskladijo o vrednosti plačnih razredov v letu 2024 v višini inflacije v letu 2023. Prav tako naj se odpravijo nesorazmerja v plačah v višini šestih plačnih razredov glede na dogovorjene uvrstitve v letu 2018 in plačni sistem implementira do konca mandata te vlade, torej do junija 2025, vključno s tem, da najnižja plača ne bo več nižja od minimalne.

Kako bo potekala stavka?

Na upravnih enotah, kjer bo potekala stavka, bodo uslužbenci zagotavljali le najnujnejše storitve. Gre predvsem za storitve v zvezi s socialnimi zadevami oziroma s področja matičnih zadev (recimo poroke, vpis rojstev ali smrti). Kaj natančno so najnujnejše storitve, določi načelnik upravne enote s sklepom o nujnih nalogah, ki se opravljajo med stavko, je za N1 še pojasnil Verk.

Ob tem je predsednik sindikata državnih organov še opozoril, da zaposleni odhajajo z upravnih enot, recimo na ministrstva ali v zasebni sektor, kjer so plače bistveno boljše. “Tako se izognejo tudi stalnim pritiskom z vseh strani, ki jih doživljajo ob delu na upravnih enotah. Če bo šlo tako naprej, neposrednih izvrševalcev pooblastil države v odnosu s strankami ne bo več. Za zdaj referentov umetna inteligenca ne more nadomestiti,” je še poudaril Verk.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje