Ustavno sodišče ni ugodilo izbrisanim, ki so jim zavrnili stalno prebivališče

Slovenija 08. Mar 202414:52 4 komentarji
Odkritje obeležja izbrisanim.
Odkritje obeležja izbrisanim (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Ustavno sodišče je odločilo, da zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji v delu, kjer določa, da se lahko izbrisanemu za pet let prizna fikcija bivanja v Sloveniji le, če si je aktivno prizadeval vrniti v Slovenijo, ni v neskladju z ustavo.

Po zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji država izbrisanim, ki so 25. junija 1991 bivali v Sloveniji in od takrat v njej tudi dejansko živijo, na njihovo prošnjo izda dovoljenje za stalno prebivanje.

Da je pogoj dejanskega življenja v Sloveniji izpolnjen, oseba države ni smela neprekinjeno zapustiti za več kot leto dni, razen če je imela za to upravičene razloge. V tem primeru se, če je njena odsotnost trajala več kot pet let, avtomatično šteje, da je bila odstotna pet let, za nadaljnje obdobje petih let pa se ji bivanje v Sloveniji prizna samo, če njena takratna ravnanja kažejo na to, da se je v času odsotnosti aktivno poskušala vrniti v Slovenijo.

Pred časom je upravna enota trem izbrisanim, ki jih zastopa Matevž Krivic, zavrnila prošnjo za dovoljenje za stalno prebivanje. Ugotovila je namreč, da so bili prvih pet let po odhodu iz Slovenije res odsotni zaradi posledic izbrisa, vendar pa njihova ravnanja v nadaljnjih petih letih odsotnosti niso kazala na to, da bi se poskusili vrniti v Slovenijo.

Ustavno sodišče
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Izbrisani so se na tako odločitev pritožili na ministrstvo za notranje zadeve, nato pa še na upravno in vrhovno sodišče, ki pa jim niso ugodili. Na koncu so se pritožili še na ustavno sodišče.

Slednje jim, kot so z ustavnega sodišča sporočili danes, ni ugodilo. Hkrati je po uradni dolžnosti presojalo tudi člen zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki govori o fikciji bivanja v Sloveniji, in ugotovilo, da ta ni v neskladju z ustavo. Po mnenju ustavnih sodnikov je namreč zakonodajalec sprejel primerne in zadostne ukrepe, s katerimi je zagotovil odpravo kršitev človekovih pravic zaradi izbrisa. Takšno odločitev so ustavni sodniki sprejeli v razmerju štiri proti tri.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje